ZJN-3 po vzoru javno-naročniških direktiv pri objavi razpisov ter posredovanju in izmenjavi informacij med naročniki in ponudniki favorizira elektronska komunikacijska sredstva ki naj bi poenostavila objavljanje javnih naročil ter povečala učinkovitost in transparentnost postopkov javnega naročanja. V elektronski obliki mora v prvi fazi potekati zlasti pošiljanje in objava obvestil, razpisne dokumentacije in informacij, v kasnejši fazi, po prehodnem obdobju, pa naj bi potekala elektronska komunikacija v vseh fazah postopka, tudi pri pošiljanju prijav in ponudb. Prvi odstavek 37. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik za elektronsko komuniciranje uporabiti takšna orodja in naprave, ki so nediskriminatorni in splošno dostopni. Pri javnih naročilih gradenj ali projektnih natečajih, kjer naročnik zahteva uporabo posebnih elektronskih orodij, ki niso splošno dostopna, mora omogočiti tudi alternativni način dostopa. ZJN-3 naročnika zavezuje, da sprejme napredne elektronske podpise, podprte s kvalificiranim potrdilom, če gre za potrdila, ki jih izdajajo izdajatelji s seznama zanesljivih overiteljev.
V določenih primerih ZJN-3 odstopa od obvezne uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev. Gre zlasti za primere, pri katerih bi bila zaradi narave naročila za elektronsko komunikacijo potrebna posebna oprema, ki ni splošno dostopna, in za primere, ko naročnik zahteva predložitev fizičnih modelov ali maket, ki jih ni mogoče predložiti z elektronskimi sredstvi. Uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev tudi ni obvezna, če bi elektronska komunikacija pomenila kršitev varnosti ali če je treba zaščititi posebej občutljive informacije. Ko naročnik odstopi od uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev, mora to ustrezno obrazložiti.
ZJN-3 izjemoma dopušča tudi ustno komunikacijo med naročnikom in ponudniki, in sicer za sporočanje, ki ne zadeva bistvenih elementov postopka javnega naročanja. Ob tem zahteva, da se tudi ustno komunikacijo ustrezno dokumentira, zlasti če bi lahko bistveno vplivala na vsebino in oceno ponudb. Naročnikova dolžnost je, da pri vsem sporočanju, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovi varovanje celovitosti podatkov in zaupnosti ponudb. Vsebino ponudb lahko pregleda šele po izteku roka za njihovo oddajo.
ZJN-3 od naročnikov zahteva, da za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov v projektnih natečajih zagotovijo ustrezna orodja in opremo. Zahteve, ki jih bo moral takšen sistem izpolnjevati, so določene v desetem odstavku 37. člena ZJN-3. Sistem bo moral natančno določiti čas in datum prejema ponudb in bo moral onemogočiti dostopanje do podatkov pred iztekom določenih rokov (npr. za prejem ponudb). Zagotoviti bo moral tudi, da v bodo v sistem dostopale le pooblaščene osebe in da bodo te lahko sistem tudi urejale, pri čemer bo moral sistem beležiti vse posege in omogočiti, da se morebitne kršitve zazna in dokumentira.
Elektronsko javno naročanje bo uvedeno postopoma, po prehodnih obdobjih, ki so določena v 118. členu ZJN-3. Načeloma bi se moralo začeti (v celoti) uporabljati 1. aprila 2018, v določenih segmentih oz. za določene naročnike pa že prej. Do začetka elektronskega javnega naročanja lahko naročnik za sporočanje in izmenjavo informacij izbira med elektronskimi sredstvi, pošto ali drugo kurirsko službo, telefaksom in kombinacijo teh načinov. Obvestila v zvezi z naročili in razpisno dokumentacijo naročniki že zdaj seveda objavljajo v elektronski obliki. V elektronski obliki, na portalu javnih naročil, bodo morali naročniki objavljati tudi odločitve o oddaji naročila, in sicer ko bo Uradni list Republike Slovenije zagotovil možnost objave.
