Tudi ZJN-3 ohranja možnost, po kateri lahko naročnik pred začetkom postopka oddaje javnega naročila izvede preverjanje trga, da bi na tej podlagi lahko pripravil razpisno dokumentacijo in vanjo vključil zahteve v zvezi z javnim naročilom, ki ga oddaja. Predhodno preverjanje trga smo do sedaj poznali tudi kot »raziskava trga«, katere namen je bil, da naročnik, preden začne izvedbo konkretnega javnega naročila, ugotovi, kaj trg sploh nudi, kdo so potencialni ponudniki in ne nazadnje, ali je glede na predmet naročila, ki ga želi oddati, na trgu en ali več potencialnih ponudnikov. Te informacije so pomembne, predvsem glede vprašanja, katere zahteve bo naročnik v razpisu postavil kot pogoj (element, ki mora biti v celoti izpolnjen in je izključne narave), na način, da se naročnik izogne očitku, da je razpis pisan na kožo vnaprej preferiranemu ponudniku. Trg je tako treba raziskati, preden se izvede postopek javnega naročila. Seveda se v tej zvezi postavlja vprašanje, kaj je relevanten trg1.
ZJN-3 pa uvaja nekaj ukrepov za »preprečevanje navzkrižja interesov, dajanja neupravičene prednosti in korupcije«. V tem smislu zakon določa, da če je kandidat, ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku pri raziskavi oz. preverjanju trga ali pa je bilo kako drugače vključeno v pripravo javnega naročila, mora naročnik sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega kandidata ali ponudnika ne izkrivlja konkurence. Tako želi zakonodajalec preprečiti nasprotje interesov, do katerega lahko pride v postopku oddaje konkretnega javnega naročila, oz. želi preprečiti položaj, v katerem imajo osebe, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja ali ki lahko vplivajo na sam postopek, posredni ali neposredni finančni, gospodarski, osebni ali kateri koli drug interes, ki bi lahko ogrozil njihovo nepristranskost in neodvisnost v postopku. Da predhodno posvetovanje z določenimi potencialnimi ponudniki ne bi oviralo konkurence, mora naročnik, kot rečeno, preko portala vsem sodelujočim podjetjem sporočiti vse informacije, ki bi jih določeno podjetje pridobilo v okviru predhodnega posvetovanja.
Naročnik ima na voljo več ukrepov, da zagotovi enakopravnost med ponudniki. Med drugim je predvidena tudi sankcija izključitve podjetja, ki je zaradi tega v neopravičeno boljšem položaju, vendar se to sankcijo lahko uporabi kot zadnjo možnost in v zgolj v primerih, ko ni mogoče zagotoviti enakega obravnavanja sodelujočih podjetij na drug način (npr. z izločitvijo člana strokovne komisije). Preden pa bi naročnik izključil neko podjetje zaradi nasprotja interesov, mu mora dati možnost, da dokaže, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence.
Katere ukrepe je naročnik sprejel za to, da bi preprečil izkrivljanje konkurence in ponudnikom omogočil enakopravno sodelovanje, mora naročnik navesti tudi v posameznem poročilu iz 105. člena tega zakona2.
Številka: 018-209/2012-3, dostopno na www.dkom.si »… Pri tem je zlasti pomembno, ali obstaja za takšno storitev v enotnem sklopu na relevantnem trgu dovolj ponudnikov, pri čemer relevanten trg (praviloma) ne pomeni zgolj domačega (nacionalnega) trga.« in Številka: 018-045/2014-8 (dostopno na www.dkom.si):»V zvezi s to navedbo je Državna revizijska komisija že navedla, da je naročnik ugotovil relevanten trg na podlagi analize trga.«↩︎
Za vsako javno naročilo, razen za javna naročila, oddana na podlagi postopka naročila male vrednosti, in za vsak okvirni sporazum, razen za naročila, oddana na podlagi okvirnih sporazumov, ter vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema in kvalifikacijskega sistema naročnik pripravi pisno poročilo.↩︎