Da bi se izognili drobljenju javnih naročil, je praksa izoblikovala kriterije, ki so nam v pomoč, ko si zastavimo vprašanje, ali neko javno naročilo predstavlja zaključeno celoto, ki jo je treba oddati z uporabo enega izmed postopkov, ki so določeni v 39. členu ZJN-3, ali ne in lahko javno naročilo razdelimo na več delov ter jih oddamo ločeno. Gre za kriterije^[3]:

• enak ali podobni namen uporabe blaga ali storitve,
• uvrstitev v isti oddelek nomenklature (CPV),
• gradnja kot zaključena celota (enotna investicija, rezultat) ali istovrstna gradbena dela,
• obstoj gospodarskih subjektov, ki lahko ponudijo oziroma izvedejo vsa javna naročila,
• izbor istega ponudnika za vsa javna naročila,
• istočasna ali zaporedna oddaja v strnjenem časovnem obdobju,
• isto geografsko območje,
• podobnost postopka naročanja in zahtev,
• praksa naročanja istega naročnika v predhodnem ali naknadnem obdobju,
• običajna praksa drugih naročnikov.

Torej če se ugotovi, da so podani zgoraj navedeni kriteriji, gre po vsej verjetnosti za javno naročilo, ki ga je upoštevajoč mejne vrednosti treba tudi objaviti.

[1] Za ta prekršek odgovarja odgovorna oseba naročnika, ki odda javno naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča.

[2] Odgovarja odgovorna oseba naročnika, ki ne sporoči statističnih podatkov oziroma

sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (glede na pooblastilo).

[3] Več o tem glej Zlata Jerman, prispevek iz seminarja »Strokovnjak za javna naročila«.