Zaradi zagotavljanja konkurence med ponudniki (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, 5. člen ZJN-3) mora naročnik izvajati javno naročanje na pregleden način (načelo transparentnosti javnega naročanja, 6. člen ZJN-3) in gospodarske subjekte pri tem obravnavati na enak način (načelo enakopravne obravnave ponudnikov, 7. člen ZJN-3). Namen načela iz 7. člena ZJN-3 je razvoj zdrave in učinkovite konkurence med podjetji, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, zahteva pa, da imajo vsi ponudniki pri postavljanju pogojev svojih ponudb enake možnosti in torej zahteva da za vse konkurente veljajo enaki pogoji (gl. v tem smislu sodbi Sodišča Komisija proti CAS Succhi di Frutta, C-496/99 P z dne 29. 4. 2004, ECLI:EU:C:2004:236, točka 110, in Cartiera dell’Adda, C-42/13 z dne 6. 11. 2014, ECLI:EU:C: 2014:2345, točka 44). Namen obvezne preglednosti (6. člen ZJN-3), ki dopolnjuje načelo iz 7. člena ZJN-3, je preprečiti tveganje za dajanje prednosti nekaterim ponudnikom in samovoljo naročnika glede njih oziroma nekaterih ponudb (gl. v tem smislu sodbi Sodišča Komisija proti CAS Succhi di Frutta, ECLI:EU:C:2004:236, točka 111, in Cartiera dell’Adda, EU:C:2014:2345, točka 44). Nasprotje interesov vsebuje tveganje, da se naročnik odloča glede na okoliščine, ki z zadevnim naročilom niso povezane, in da se samo zato daje prednost posameznemu ponudniku (sodba Sodišča eVigilo Ltd proti Priešgaisrines apsaugos ir gelbejimo departamentas prie Vidaus reikaly ministerijos, C-538/13 z dne 12. 3. 2015, ECLI:EU:C:2015:166, točka 35), kar bi lahko pomenilo kršitev 6. in 7. člena ZJN-3. Zato 91. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) določa obvezna ravnanja pri naročniku (prvi, drugi, tretji in peti odstavek 91. člena ZJN-3, posredno pa tudi v šestem odstavku 91. člena ZJN-3), da se učinkovito preprečuje, odkriva in odpravlja nasprotja interesov pri izvajanju javnega naročanja, nalaga pa tudi obveznost izbranemu ponudniku (šesti odstavek 91. člena ZJN-3). Namen 91. člena ZJN-3 je tako odprava korupcijskih tveganj pri javnem naročanju oziroma njihova omejitev (zakonodajno gradivo, EVA: 2015-3130-0001, št. 00714-8/2015/28 z dne 23. 7. 2015, str. 140), predstavlja pa implementacijo 24. člena Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014; v nadaljevanju: Direktiva 2014/24) in 42. člena Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014; v nadaljevanju: Direktiva 2014/25), ki urejata vprašanje nasprotja interesov.
Pravna izhodišča
Prvi odstavek 24. člena Direktive 2014/24 in prvi odstavek 42. člena Direktive 2014/25 določata, da države članice zagotovijo, da javni naročniki sprejmejo ustrezne ukrepe za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij1 oziroma navzkrižij2 interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enaka obravnava vseh gospodarskih subjektov.
V drugem odstavku 24. člena Direktive 2014/24 in drugem odstavku 42. člena Direktive 2014/25 je določeno, katere položaje zajema nasprotje interesov, in sicer nasprotje interesov zajema vsaj vsak položaj, ko imajo uslužbenci javnega naročnika ali izvajalca storitev javnega naročanja, delujočega v imenu javnega naročnika, ki sodelujejo pri izvajanju postopka javnega naročanja ali lahko vplivajo na rezultate tega postopka, neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni interes, za katerega bi se lahko štelo, da vpliva na njihovo nepristranskost in neodvisnost v postopku javnega naročanja.
Tako sta izhodišče ureditve preprečevanja nasprotja interesov iz 91. člena ZJN-3 24. člen Direktive 2014/24 in 42. člen Direktive 2014/25, ki ju je ZJN-3 implementiral tako, da je v posameznih odstavkih 91. člena določil pravila, ki so samostojne rešitve iz nacionalne (slovenske) zakonodaje. Ne 24. člen Direktive 2014/24 ne 42. člen Direktive 2014/25 namreč ne določata konkretnih ukrepov, ki jih morajo države članice naložiti naročnikom v sprejem, zahtevata pa, da so ti ukrepi ustrezni, ustrezni pa morajo biti za namen učinkovitega preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja nasprotij interesov. Iz česar izhaja, da ne zadošča, če država naloži naročnikom sprejem ustreznih ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov, temveč morajo biti preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov s temi ukrepi tudi učinkoviti. Ob predstavljenem izhodišču je mogoče tolmačiti, da je zakonodajalec štel, da so ukrepi, ki so določeni v posameznih odstavkih 91. člena ZJN-3, take narave, da je mogoče doseči namen učinkovitega preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja nasprotij interesov. Vendar je ureditev v 91. členu ZJN-3 mestoma nedodelana in nejasna, nekateri avtorji3 pa se sprašujejo celo o smiselnosti obveznosti iz 91. člena ZJN-3.
Nacionalna ureditev
Prvi odstavek 91. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov. Iz prvega odstavka 91. člena ZJN-3 je razvidno, da ZJN- 3 za dosego upoštevanja načel iz 5. in 7. člena ZJN-3 v zvezi z nasprotji interesov oziroma zaradi nasprotij interesov nalaga naročniku določena ravnanja (tj. njihovo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje), pri čemer morajo biti ta ravnanja učinkovita. Prvi odstavek 91. člena ZJN-3 tako neposredno naslavlja naročnika, ne določa pa še, katere konkretne ukrepe mora naročnik sprejeti. Ukrepi iz naročnikove sfere so izrecno določeni v drugem, tretjem in petem odstavku 91. člena ZJN-3, posredno pa tudi v šestem odstavku 91. člena ZJN-3. Vendar naročnik ni neposredno naslovnik ukrepov iz drugega, tretjega in petega odstavku 91. člena ZJN-3, temveč so njihovi naslovniki določene fizične osebe in tudi nadzorni organ naročnika (peti odstavek 91. člena ZJN-3). Naslovnik ene izmed obveznosti je tudi izbrani ponudnik (šesti odstavek 91. člena ZJN-3), in sicer je to izrecno. Četrti odstavek 91. člena ZJN-3 nima naslovnika, saj ima pojasnjevalno naravo, ker določa pogoj, na podlagi katerega se šteje, da obstaja neposredna ali posredna povezava z izbranim ponudnikom iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3. To pa je v primeru, če oseba iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3, ki je lahko:
oseba, ki vodi postopek javnega naročanja,
oseba, ki sodeluje pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javna naročila ali njenih delov, ali
oseba, ki na kateri koli stopnji odloča v postopku javnega naročanja,
»v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot pet odstotnim lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom«. Čeprav pojasnjevalna določba iz četrtega odstavka 91. člena ZJN-3 ni napisana najbolj jasno, saj hkrati našteva razmerja, v katerih so medsebojno lahko le fizične osebe (npr. sorodstvo ali svaštvo), razmerja, v katerih so medsebojno lahko le fizične osebe s pravnimi osebami (npr. lastništvo deleža), in razmerja, ki so lahko medsebojno bodisi med fizičnimi osebami bodisi med fizičnimi in pravnimi osebami (npr. zasebno poslovno razmerje), je kljub temu mogoče z metodami pravne razlage razumno ugotoviti, katera so tista razmerja, zaradi katerih se šteje, da obstaja neposredna ali posredna povezava osebe iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3 z izbranim ponudnikom. Tako je npr. že kot logično treba izključiti primere, da bi bila oseba iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3 v sorodstvenem razmerju s ponudnikom, ki je pravna oseba (gl. 7. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v povezavi s 6. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Besedila »neposredno ali posredno povezana« iz tretjega odstavka 91. člena ZJN- 3 ni primerno tolmačiti le v okviru pojma »neposredna ali posredna povezava« iz četrtega odstavka 91. člena ZJN-3, ki vsaj glede na besedilo našteva zaprt krog primerov razmerij (v opisu ni določeno besedilo »ali v podobnih primerih« ali besedilo, ki bi bilo temu besedilu podobno, krvno sorodstvo v stranski vrsti in svaštvo sta zamejena s številom kolen, določen pa je tudi minimalni lastniški delež ponudnikovega družbenika). Besedilo »neposredno ali posredno povezana« iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3 je namreč pomensko odprto in se nanaša tudi na tiste primere, ko ima fizična oseba neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni interes, za katerega bi se lahko štelo, da vpliva na njeno nepristranskost in neodvisnost v postopku javnega naročanja. Na širše tolmačenje kažeta tudi drugi odstavek 24. člena Direktive 2014/24 in drugi odstavek 42. člena Direktive 2014/25, saj vsebujeta le pomensko odprte pojme, ki jih je treba tolmačiti, ne pa tudi primerov.
Drugi odstavek 91. člena ZJN-3 neposredno ureja ravnanje iz naročnikove sfere in naslavlja osebo, ki vodi postopek javnega naročanja. ZJN-3 tej osebi nalaga obveznost, da pisno obvesti vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali na kateri koli stopnji odločale v postopku javnega naročanja, kateremu ponudniku se odda javno naročilo. Ta oseba mora to obveznost izpolniti pred sprejetjem odločitve o oddaji javnega naročila. Vendar v praksi niso redki primeri, da naročnik za izvajanje celotnega ali dela postopka imenuje strokovno komisijo, kar je možnost, ki mu jo omogoča drugi odstavek 66. člena ZJN-3. V običajnem pomenu je komisija »skupina ljudi za opravljanje posebnih nalog, izvoljena ali imenovana navadno za določen čas«4, kar pokaže na to, da ne gre za ravnanje le ene osebe, temveč so za vodenje postopka javnega naročanja imenovane še druge osebe. Drugi odstavek 91. člena ZJN-3 izrecno ne ureja položaja, ko naročnik imenuje strokovno komisijo, vendar pa je iz zakonodajnega gradiva (EVA: 2015-3130- 0001, št. 00714-8/2015/28 z dne 23. 7. 2015, str. 140) razvidno, da je vlogo osebe, ki vodi postopek javnega naročanja, mogoče določiti glede na organiziranost strokovne komisije. V tem gradivu je namreč navedeno, da »kadar naročnik za vodenje postopka javnega naročanja pooblasti strokovno komisijo, mora o nameravani oddaji naročila osebe, sodelujoče v postopku javnega naročanja, obvestiti predsednik komisije ali njen član, ki je za to pooblaščen«. Po analogiji bi bila taka rešitev uporabljiva tudi v primeru projektnih natečajev (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) in žirije, za katero sicer že v temelju velja, da mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja (prva poved iz 103. člena ZJN-3).
Tretji odstavek 91. člena ZJN-3 neposredno ureja ravnanje iz naročnikove sfere in glede na besedilo »ta oseba«, ki je uporabljeno v prvi povedi, neposredno naslavlja osebo, ki vodi postopek javnega naročanja, osebo, ki sodeluje pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javna naročila ali njenih delov, in osebo, ki na kateri koli stopnji odloča v postopku javnega naročanja. ZJN-3 tem osebam nalaga izrecno dve obveznosti, vsaj še eno obveznost pa neizrecno. Prva izrecno določena obveznost teh oseb je njihova obvestilna dolžnost, in sicer da takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najpozneje pred oddajo javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravljajo dela oziroma na drug način sodelujejo v postopku javnega naročanja, pisno obvestijo o tem, da so neposredno ali posredno povezane z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njihov zasebni, finančni ali ekonomski interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njihovi objektivnosti in nepristranskosti. V zvezi s to izrecno določeno obveznostjo teh oseb je povezana obveznost, ki je tretji odstavek 91. člena ZJN-3 sicer izrecno ne določa, vendar je ta obveznost predpostavka za izpolnitev obvestilne dolžnosti teh oseb. Te osebe morajo namreč paziti na to, ali bi lahko bile neposredno ali posredno povezane z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njihov zasebni, finančni ali ekonomski interes vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbujajo dvom o njihovi objektivnosti in nepristranskosti.5 Druga izrecno določena obveznost teh oseb je, da morajo ravnati v skladu z navodili predstojnika oziroma naročnika. Iz te druge izrecno določene obveznosti je posredno razvidno, da imata obveznosti tudi predstojnik in naročnik. Osebam, ki so izpolnile obvestilno dolžnost, morata namreč dati navodila za ravnanje. ZJN-3 v drugi povedi iz tretjega odstavka 91. člena predstojniku izrecno določa obveznost, da zagotovi, da se v primeru, ki ga določa prva poved iz tretjega odstavka 91. člena ZJN-3, naloge opravi zakonito in nepristransko.
Peti odstavek 91. člena ZJN-3 neposredno ureja ravnanje iz naročnikove sfere in glede na besedilo »ta oseba«, ki je uporabljeno v prvi povedi, neposredno naslavlja zakonitega zastopnika naročnika in mu v primeru neposredne ali posredne povezave z izbranim ponudnikom nalaga obvestilno dolžnost. Tako mora zakoniti zastopnik naročnika takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najpozneje pred oddajo javnega naročila, o tem pisno obvestiti nadzorni organ naročnika. V skladu z drugo povedjo iz petega odstavka 91. člena ZJN-3 je obveznost naložena tudi nadzornemu organu naročnika, saj mora ta v primeru iz prve povedi iz petega odstavka 91. člena ZJN-3 zagotoviti, da se naloge opravi zakonito in nepristransko.
Šesti odstavek 91. člena ZJN-3 pa neposredno ureja ravnanje iz sfere izbranega ponudnika in ne iz sfere naročnika. Šesti odstavek 91. člena ZJN-3 namreč neposredno naslavlja izbranega ponudnika in mu nalaga obveznost posredovanja podatkov o ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih teh oseb ter podatke o gospodarskih subjektih, za katere se po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) šteje, da so z njim povezane družbe (gl. 527. člen ZGD-1). Vendar pa je iz šestega odstavka 91. člena ZJN-3 mogoče ugotoviti, da omenja tudi ravnanje iz naročnikove sfere, saj določa obveznost izbranega ponudnika, da v določenem roku ravna po prejemu naročnikovega poziva. Iz šestega odstavka 91. člena ZJN-3 je tako mogoče razbrati, da ima naročnik tudi dve obveznosti, in sicer 1. pripraviti poziv in 2. s tem pozivom seznaniti izbranega ponudnika. Če mora izbrani ponudnik ravnati v določenem roku po prejemu naročnikovega poziva, iz tega logično6 izhaja, da mora naročnik poziv tudi poslati (npr. po pošti) izbranemu ponudniku ali ga sicer kako drugače seznaniti z njim (npr. mu ga izročiti v svojih prostorih), čeprav to v šestem odstavku 91. člena ZJN-3 ni izrecno navedeno.
Obvestilna dolžnost
Iz drugega, tretjega in petega odstavka 91. člena ZJN-3 je razvidno, da posamezne fizične osebe izpolnijo svojo obvestilno dolžnost pisno. V drugem, tretjem in petem odstavku 91. člena ZJN-3 tako ni določena zgolj obveznost obveščanja, temveč je določena tudi oblika tega obveščanja – tj. pisno. Pojem »pisno« skladno s 14. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje, vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi. Pojem »elektronska sredstva« skladno s 15. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim zgoščevanjem, in shranjevanje podatkov, ki se prenašajo, pošiljajo in prejemajo po žici, z radijskimi valovi, optičnimi sredstvi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi. Pravila za sporočanje med drugim ureja 37. člen ZJN-3. Glede na 14. in 15. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ter 37. člen ZJN-3 ob upoštevanju izrecne zahteve iz drugega, tretjega in petega odstavka 91. člena ZJN-3 o pisnosti obveščanja bi bilo mogoče šteti, da so izključene ustne oblike obveščanja (prim. šesti odstavek 37. člena ZJN-3, ki določa primere, kdaj je mogoče ustno sporočanje), vključene pa so možnosti obveščanja po pošti ali s kurirsko službo (prim. tretji odstavek 37. člena ZJN-3), pa tudi npr. po elektronski pošti (v zvezi z zadnjim načinom obveščanja prim. zakonodajno gradivo, EVA: 2015-3130-0001, št. 00714-8/2015/28 z dne 23. 7. 2015, str.140).
Drugače kot v drugem, tretjem in petem odstavku 91. člena ZJN-3 v šestem odstavku 91. člena ZJN-3 ni izrecno uporabljen pojem »pisno« ne za ravnanje izbranega ponudnika ne za ravnanje naročnika. Vendar je, kot je bilo že navedeno, s tolmačenjem besedila »po prejemu naročnikovega poziva« mogoče šteti, da mora biti naročnikov poziv pisen. Težje pa je tolmačenje, ali mora biti tudi ponudnikovo ravnanje pisno, ko posreduje zahtevane podatke. Z eno izmed možnih tolmačenj pojma »posredovati«, in sicer ko pomeni »delati, da prehaja kaj k drugemu; dajati«7, bi bilo mogoče utemeljiti, da naj bo posredovanje podatkov pisno. To stališče bi imelo lahko določeno oporo v šestem odstavku 36. člena ZJN-3, če so ti podatki taki, da »se nanašajo na bistvene elemente postopka javnega naročanja«.
Iz šestega odstavka 91. člena ZJN-3 tudi izrecno ne izhaja, ali bi moral naročnik izbranemu ponudniku poslati poziv za pridobitev podatkov ali pa je pridobivanje podatkov le v naročnikovi diskreciji. Izrecno je v šestem odstavku 91. člena ZJN-3 določena le obveznost izbranega ponudnika posredovati podatke. Vendar izhodišče, da mora biti preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov učinkovito, bi prej napeljevalo na naročnikovo obveznost, da izbranemu ponudniku pošlje poziv za podatke. Tako stališče pa potrjuje tudi šesti odstavek 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010 s sprem.; v nadaljevanju: ZIntPK), ki določa: »Organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezana postopke javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, je pred sklenitvijo pogodbe v vrednosti nad 10.000 eurov brez DDV od ponudnika zaradi zagotovitve transparentnosti posla in preprečitve korupcijskih tveganj dolžna pridobiti izjavo oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom. To izjavo oziroma podatke je organ ali organizacija javnega sektorja na njeno zahtevo dolžna predložiti komisiji. Za fizične osebe izjava vsebuje ime in priimek, naslov prebivališča in delež lastništva. Če ponudnik predloži lažno izjavo oziroma da neresnične podatke o navedenih dejstvih, ima to za posledico ničnost pogodbe.« Če je organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezana voditi postopke javnega naročanja, skladno s šestim odstavkom 14. člena ZIntPK dolžna pridobiti izjavo od izbranega ponudnika, jo lahko pridobi le, če je prej pozvala izbranega ponudnika, da jo predloži. Hkrati pa šesti odstavek 14. člena ZIntPK omogoča boljšo argumentacijo za tolmačenje šestega odstavka 91. člena ZJN-3, saj utrjuje stališče, da bi moral izbrani ponudnik na naročnikov poziv podatke posredovati pisno.
V. Posledice
Izhajajoč iz namena instituta preprečevanja nasprotja interesov kroga oseb iz drugega in tretjega odstavka 91. člena ZJN-3 ni primerno tolmačiti zožujoče. V ta krog oseb je tako treba vključiti osebe, ki so v delovnem razmerju z naročnikom, pa tudi osebe, ki to niso. Pojem sodelovanja iz drugega in tretjega odstavka 91. člena ZJN-3 je tako treba razumeti tudi v smislu svetovanja (zakonodajno gradivo, EVA: 2015- 3130-0001, št. 00714-8/2015/28 z dne 23. 7. 2015, str. 140), v položaju iz drugega in tretjega odstavka 91. člena ZJN-3 pa se bodo znašli tudi naročnikovi strokovnjaki, ki so ocenjevali ponudbe (prim. sodbo Sodišča eVigilo Ltd proti Priešgaisrinės apsaugos ir gelbėjimo departamentas prie Vidaus reikalų ministerijos, ECLI:EU:C:2015:166, točki 31 in 44; gl. tudi sodbo Sodišča prve stopnje AFCon Management Consultants, Patrick Mc Mullin in Seamus O’Grady proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-160/03 z dne 17. 3. 2005, ECLI:EU:T:2005:107). Tudi osebe, odgovorne za javna naročila (pri čemer ne gre le za javne uslužbence), imajo v postopku javnega naročanja zelo pomembno, večkrat tudi odločilno vlogo, saj pripravljajo razpisno dokumentacijo (sedaj: dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila; opomba avtorja) in predloge za odločitev pristojne osebe, s tem pa imajo tudi možnost vplivanja na odločitev sàmo. Zato je njihovo delovanje za transparentnost in integriteto javnega sektorja prav tako pomembno, kot je delovanje in odločanje funkcionarjev (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-81/1 - 12 z dne 18. 9. 2013, ECLI:SI:USRS:2013:U.I.81.11, točka 19).
Vendar dejstvo, da bi bila katera oseba neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom, ne preprečuje naročniku oddaje javnega naročila. Ključno je to, da predstojnik ali nadzorni organ naročnika zagotovi, da se naloge opravi zakonito in nepristransko. Naročnik mora v vsakem primeru preveriti obstoj morebitnih nasprotij interesov in sprejeti ustrezne ukrepe, da preveri, odkrije in odpravi nasprotja interesov (prim. sodbo Sodišča eVigilo Ltd proti Priešgaisrinės apsaugos ir gelbėjimo departamentas prie Vidaus reikalų ministerijos, ECLI:EU:C:2015:166, točka 43). Tako bi npr. predstojnik naročnika lahko izključil člana strokovne komisije iz strokovne komisije že v trenutku, ko bi se ob poteku roka za predložitev ponudb ugotovilo, da je ponudbo predložil tudi ponudnik, s katerim je ta član strokovne komisije v npr. zasebni poslovni povezavi, v strokovno komisijo namesto njega pa bi imenoval drugo osebo za člana.
Pojem, ki ga določa prvi odstavek 24. člena Direktive 2014/24 v slovenski jezikovni inačici.↩︎
Pojem, ki ga določa prvi odstavek 42. člena Direktive 2014/25 v slovenski jezikovni inačici.↩︎
Vesna Kranjc, Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2016, str. 349.↩︎
Slovar slovenskega knjižnega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, http://bos.zrcsazu.si/sskj.html (30. 11. 2016).↩︎
Prim. tudi Vesna Kranjc, Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2016, str. 350.↩︎
Pojem »prejem« je »glagolnik od prejeti«, pojem »prejeti« pa običajno pomeni »postati imetnik, navadno česa poslanega«, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, http://bos.zrcsazu.si/sskj.html (30. 11. 2016).↩︎
Slovar slovenskega knjižnega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, http://bos.zrcsazu.si/sskj.html (30. 11. 2016)↩︎