ODGOVOR

Na vaše vprašanje težko podamo natančen odgovor ne da bi nam bile poznane vse pomembne podrobnosti javnega naročila, o katerem je govora. Zato se bomo v našem odgovoru omejili na nekaj bistvenih poudarkov, ki bi bili lahko relevantni (tudi) za vaš primer.

Skladno s predpisi o javnem naročanju se lahko dva ali več naročnikov odločijo, da bodo združili svoje potreba in skupaj izvedli postopek oddaje javnega naročila (drugi odstavek 9. člena ZJN-3). V takšnem primeru govorimo o tim. skupnem javnem naročanju. Ključna značilnost takšne oblike javnega naročanja je, da gre vedno za en sam postopek oddaje javnega naročila. V ostalih značilnostih se v praksi tovrstni postopki lahko med seboj zelo razlikujejo. Postopek oddaje javnega naročila lahko npr. izvedejo bodisi vsi sodelujoči naročniki skupaj ali pa ga izvede samo eden od naročnikov, ki deluje v imenu in na račun drugih. Poleg tega lahko organiziranje izvedbe skupnega naročila v praksi zajame zelo širok spekter različnih oblik združevanja potreb naročnikov – od ustanovitve posebne organizacije (npr. združenja), ki bo izvedla skupno javno naročilo, do manj formalnih medsebojnih dogovorov, ki vodijo do skupnega javnega razpisa. Prav tako se lahko med seboj zelo razlikujejo tudi prakse izvajanja tovrstnega javnega naročila (tj. pogodbe o javnem naročilu) – od enega naročnika, ki naroča (kupuje) v imenu več naročnikov na podlagi ene same pogodbe, do položaja v katerem vsak od naročnikov z zmagovalnim(i) ponudnikom(i) sklene ločeno pogodbo, ki se izvaja individualno. Skupna naročila se lahko zelo razlikujejo tudi po predmetu naročila –  lahko gre za enkratno nabavo, več zaporednih nabav v določenem časovnem obdobju ali pa za naročanje v načinu okvirnega sporazuma (lahko tudi z enim samim izvajalcem). Pri presoji vprašanj, ki zadevajo konkretno skupno javno naročilo, je treba v vsakem posameznem življenjskem primeru vzeti v ozir vse prej omenjene značilnosti.

Vse doslej povedano velja tudi za primer, ko se (skupno) javno naročilo izvaja na podlagi postopka oddaje javnega naročila brez predhodne objave. Tudi v tem primeru gre za en sam, enovit postopek oddaje javnega naročila, ki ga na podlagi 46. člena ZJN-3 izvede »združenje« naročnikov v smislu določbe drugega odstavka 9. člena ZJN-3. Povedano z drugimi besedami: »javni naročnik« je (so) v tem primeru vsi tisti (in samo tisti!) javni naročniki, ki so sodelovali v postopku oddaje javnega naročila. Razmerja med javnimi naročniki v združenju, razmerje med njimi in izbranim ponudnikom, način izvajanja javnega naročila ipd. pa je vedno odvisen od podrobnosti, ki so navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila.

Iz navedenega izhaja, da javni naročnik, ki ni sodeloval pri sami izvedbi postopka oddaje javnega naročila, načeloma ne more naknadno pristopiti k »združenju« naročnikov, ki so ta postopek izvedli. Tu namreč ne gre le za vprašanje transparentnosti postopka in enakopravne obravnave ponudnikov (vsi potencialni ponudniki naj bi bili vnaprej seznanjeni s tem, kdo bo njihov možni bodoči pogodbeni partner), ampak  zlasti in predvsem za vprašanje predmeta javnega naročila, ki ga po začetku postopka oddaje javnega naročila praviloma ni več dovoljeno spreminjati. S tem, ko se združenju naročnikov, ki so izvedli prvotno javno naročilo, kasneje priključi nov naročnik, se namreč predmet javnega naročila lahko (čeprav to ni nujno) bistveno spremeni (poveča se na primer količina oziroma obseg nabave in s tem tudi vrednost predmeta javnega naročila ipd.). Če je bila v konkretnem postopku oddaje skupnega javnega naročila predvidena sklenitev okvirnega sporazuma (lahko tudi z enim samim ponudnikom) je treba biti še posebej previden, saj za to tehniko javnega naročanja velja pravilo, da so javni naročniki in gospodarski subjekti, ki so stranke okvirnega sporazuma, določeni za ves čas trajanja okvirnega sporazuma in da se novi naročniki ali novi gospodarski subjekti po vzpostavitvi okvirnega sporazuma temu sporazumu ne morejo več naknadno pridružiti.

Po našem mnenju bi lahko javni naročnik, ki ni sodeloval pri izvedbi prvotnega skupnega javnega naročila, naknadno »pristopil« k takšnemu javnemu naročilu le izjemoma.

Takšen primer bi lahko bil na primer položaj, ko bi bila že v dokumentaciji v zvezi z oddajo prvotnega javnega naročila predvidena možnost pristopa drugih (čeprav vnaprej še neopredeljenih) javnih naročnikov. Vendar bi morale v tem primeru tudi druge podrobnosti javnega naročila  – npr. njegova ocenjena vrednost ipd. – upoštevati možno priključitev drugih javnih naročnikov, saj bi v nasprotnem primeru lahko naknadna vključitev novega javnega naročnika pomenila bistveno spremembo (predmeta) javnega naročila. Opisana priključitev novega javnega naročnika bi zahtevala spremembo pogodbe o izvajanju konkretnega javnega naročila (npr. aneks k že sklenjeni pogodbi) na podlagi pravila iz 1. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3, ki določa, da se lahko pogodba o izvedbi javnega naročila in okvirni sporazum spremenita brez novega postopka javnega naročanja »če je sprememba, ne glede na njeno denarno vrednost, predvidena v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko vključujejo določbe o reviziji cen, ali opcijah … «. V takšnem primeru (ko je priključitev novega javnega naročnika vnaprej predvidena v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah), vstop novega naročnika v obstoječe združenje ne bi predstavljal nove pogodbe o izvajanju predmetnega javnega naročila, ampak bi dejansko pomenil izvrševanje pravic in obveznosti iz že obstoječe pogodbe.

Podobno bi po našem mnenju javni naročnik, ki ni sodeloval pri izvedbi prvotnega skupnega javnega naročila, lahko naknadno »pristopil« k takšnemu javnemu naročilu v primeru, če njegova priključitev ne bi bistveno posegla v vsebino (predmet in pogoje) naročila, kot je (bila) določena v dokumentaciji v zvezi z oddajo prvotnega javnega naročila. Tudi takšna priključitev novega naročnika bi zahtevala spremembo pogodbe o izvajanju javnega naročila (npr. aneks k že sklenjeni pogodbi), in sicer na podlagi pravila iz 5. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3, ki ureja t.im. »nebistvene« spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil in določa, da je sprememba pogodbe ne glede na njeno vrednost vedno dopustna, če se zaradi te spremembe spremenjena pogodba ali okvirni sporazum ne razlikuje znatno od prvotno oddanega javnega naročila ali prvotno sklenjenega sporazuma. Tako bi npr. priključitev novega javnega naročnika lahko pomenila nebistveno spremembo pogodbe, če se zaradi nje (sploh) ne bi spremenil predmet prvotnega javnega naročila (npr. vrednost, količina, cena ipd.) ali pa če bi posledično prišlo le do neznatne spremembe predmeta. Še posebej bi to lahko veljalo za primer, ko je bilo javno naročilo oddano po postopku s pogajanji brez predhodne objave skladno s tč. c) prvega odstavka 46. člena ZJN-3 (tj. iz razloga, ker ga lahko izvede izključno en sam ponudnik). V takšnem primeru bi namreč moral »izpadli« naročnik z istim ponudnikom za isto naročilo izvesti ločen postopek oddaje javnega naročila in z njim skleniti samostojno pogodbo, to pa bi zanj (lahko) pomenilo dodatne (administrativne) stroške in najverjetneje tudi manj ugodne izvedbene pogoje naročila, vključno s pogodbeno ceno.