ZJN-3 v prvem odstavku 73. določa, da mora naročnik javno naročilo razdeliti na posamezne sklope, če sta za to izpolnjena dva pogoja:

• če to dopušča predmet naročila, kar drugače povedano pomeni, da je predmet javnega naročila mogoče razdeliti na več sklopov, ki pomenijo zaokroženo celoto, ki jo je mogoče oddati ločeno in
• če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila.

Državna revizijske komisije v zadevah, št. 018-049/2016 in 018-230/2017[2] že zavzela stališče, da vprašanje, ali je naročnik dolžan javno naročilo razdeliti na sklope, ali ne, ni povsem stvar proste presoje naročnika, pač pa (praviloma) njegova dolžnost, ki se je (izjemoma) lahko razbremeni le, kadar so za to podani objektivno utemeljeni razlogi. V primeru spora pred Državno revizijsko komisijo se seveda tako razlogi, ki jih navede naročnik, kakor rudi razlogi, ki jih navede vlagatelj, presojajo.

Kadar je torej narava javnega naročila takšna, da je javno naročilo mogoče razdeliti na smiselno zaključene celote, ki se lahko oddajo ločeno in bi takšna delitev tudi manjšim in srednjim podjetjem omogočala samostojen nastop na razpisu, je naročnikova dolžnost, da javno naročila razdeli. Ne gre spregledati, da je naročnik pri izvedbi javnih naročil dolžan zagotoviti gospodarno rabo javnih sredstev in omogočiti ponudnikom enakopravno.  Če torej naročnik odda javno naročilo kot celoto, čeprav so izpolnjeni vsi pogoji za delitev na sklope, krši prvi odstavek 73. člena.

[1] Iz odločitve Državne revizijske komisije  018-171/2019-5, dostopno na www.dkom.si

[2] Dostopno na www.dkom.si