V širšem smislu izraz tehnične specifikacije pomeni več kot le tehnične opise predmeta javnega naročila in se (lahko) nanaša tudi na zahteve, ki so povezane z uspešno izvedbo naročila, kot so na primer izvedbeni roki, vprašanja nadzora in kontrole kakovosti, prenos pravic intelektualne lastnine in podobno. Tehnične specifikacije v širšem smislu (angl. tudi Scope of Work (SOW) ali Terms of Reference (TOR)) so vsa besedila v razpisnih dokumentih, ki podrobno opisujejo vrsto, obseg in pogoje dela, ki ga je treba opraviti. Opisujejo torej zahtevane značilnosti končnih rezultatov izvedbe javnega naročila, ki jih bo moral doseči izbrani ponudnik zato, da bo pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti do naročnika. Tako pripravljene tehnične specifikacije pomenijo obenem tudi kriterij za presojo uspešnosti izvedbe (končnih) rezultatov javnega naročila (in za njihov prevzem ter plačilo) v fazi izvajanja pogodbe o javnem naročilu. Te druge (netehnične) vidike predmeta javnega naročila je mogoče vključiti v različne dele razpisne dokumentacije, na primer v pogoje za sodelovanje na razpisu in/ali osnutek pogodbe o izvedbi javnega naročila. Tako je na primer vprašanja prenosa avtorskih pravic in/ali pravic intelektualne lastnine mogoče podrobno urediti le v pogodbi o izvedbi javnega naročila.¹

Priprava tehničnih specifikacij je pomemben korak v postopku oddaje javnega naročila. Neprimerne, nepopolne in/ali nejasne specifikacije imajo lahko za posledico težave tako v fazi izbire najugodnejše ponudbe kot tudi kasneje, v fazi izvajanja pogodbe o javnem naročilu. Pravočasen in premišljen pristop k oblikovanju specifikacij je zato bistvenega pomena za uspeh postopka oddaje javnega naročila kot celote.

Opredelitev tehničnih specifikacij v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3)²

Podobno kot njihove predhodnice iz leta 2014 tudi nove direktive o javnem naročanju iz lega 2014 vsebujejo pravila o tem,³ kako (lahko) naročnik določi tehnične specifikacije v postopkih javnega naročanja. Pravila direktiv v bistvu uzakonjajo sodno prakso, ki jo je na tem področju oblikovalo Sodišče EU v zadnjih nekaj letih, predvsem v zadevi C-368/10 (Komisija proti Nizozemski).⁴

Razen nekaterih razlik v nomotehničnem pristopu je ureditev tehničnih specifikacij v ZJN-3 enaka kot v direktivah. Opredelitev izraza »tehnične specifikacije« najdemo v 23. točki drugega člena ZJN-3, povzeta je po točki 1 Priloge VII Direktive 2014/24/EU.⁵ Enako kot direktive tudi zakon podaja nekoliko različno opredelitev za primer opisovanja blaga /storitev in za primer opisovanja gradenj, pri čemer določa, da »tehnične specifikacije« pomenijo:

a) v primeru javnih naročil gradenjskupek tehničnih predpisov, ki jih vključuje zlasti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, da ustreza uporabi, za katero jo potrebuje naročnik; te značilnosti vključujejo ravni okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, varnostjo ali dimenzijami, vključno s postopki zagotavljanja kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo znakov, navodili za uporabnike ter proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe gradenj; te značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in izračuna stroškov, pogoje za preizkušanje, inšpekcijske preglede in pogoje za prevzem gradenj ter konstrukcijske metode ali tehnike in vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko v zvezi z dokončanimi gradnjami in materiali ali deli, ki jih vključujejo, predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi;

b) v primeru javnih naročil blaga ali storitevspecifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve ter postopki ocenjevanja skladnosti;

Citirani opredelitvi na videz zelo podrobno določata, kaj (vse) je mogoče vključiti v tehnične specifikacije, vendar gre pri tem v resnici bolj za usmerjevalne določbe (s pomočjo naštevanja primerov različnih značilnosti predmeta nabave) kot pa za obvezujoče pravilo. Navedeno pomeni, da »seznam« značilnosti, ki so navedene v točkah a) in b) 2. člena ZJN-3 ni niti izčrpen, niti absolutno zavezujoč, ampak je njegova uporabnost predvsem v tem, da odpravlja dvome o tem, ali je posamezno značilnost (na primer okoljske in podnebne vplive, dostopnost za invalide, uporabo znakov, proizvodne postopke in metode) mogoče oziroma dovoljeno uporabiti kot (zahtevano) tehnično specifikacijo predmeta naročila v postopku oddaje javnega naročila.

V tem smislu je (v primerjavi s predhodno ureditvijo) ena od pomembnejših novosti izrecna navedba o tem, da se tehnične specifikacije (med drugim) lahko nanašajo (tudi) na točno določene proizvodne postopke in metode v posamezni fazi življenjske dobe predmeta naročila (blaga/storitve/gradnje), tudi če takšni dejavniki fizično niso del predmeta naročila, vendar pod pogojem(!), da so

• povezani s tem predmetom in
• sorazmerni z vrednostjo in cilji naročila.⁶

Navedeno pravilo izhaja iz sodne prakse Sodišča EU in omogoča oblikovanje tehničnih specifikacij (opisovanje predmeta naročila) na način, ki vzpodbuja na primer uporabo obnovljivih virov energije, ⁷ okolju prijazne proizvodne procese ali načine odstranjevanja odsluženih proizvodov, nabavo proizvodov skladno z načeli pravične trgovine ipd. Takšne in podobne dejavnike, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, je namreč mogoče oceniti le na proizvodni ali kaki drugi stopnji življenjske dobe in jih ni mogoče zajeti izključno s tehničnimi specifikacijami, ki so omejene na fizične lastnosti in funkcionalnosti izdelka ali storitve.

Nova je tudi določba o tem, da naročnik v tehničnih specifikacijah lahko določi, ali zahteva prenos pravic intelektualne lastnine.⁸Tudi tu gre bolj za poudarek kot resnično novost. V poslovni praksi je namreč logično in običajno, da nekatere vrste nabav vključujejo tudi prenos intelektualnih pravic (na primer izvorne kode ob razvoju novega računalniškega programa, razvitega za potrebe naročnika). Način in pogoji prenosa pravic intelektualne lastnine so pravilom opredeljeni v osnutku pogodbe, kar je še posebej pomembno v postopkih, ki jih je mogoče uporabiti za naročanje inovativnih rešitev, kot sta konkurenčni dialog⁹ ali partnerstvo za inovacije.¹⁰

Oblikovanje tehničnih specifikacij

Oblikovanje tehničnih specifikacij je natančneje urejeno v 68. členu ZJN-3. S tehničnimi specifikacijami naročnik določi zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga in jih navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.¹¹ Temeljna zahteva pri oblikovanju specifikacij je, da morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka oddaje javnega naročila (načelo enakopravnosti) in da ne smejo neupravičeno ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (načelo poštene in odprte konkurence).¹² Pri opredeljevanju blaga/storitve/gradnje, ki je predmet konkretnega naročila, je torej pomembno, da naročnik natančno in točno navede vse svoje zahteve, povezane z značilnostmi predmeta naročila, vendar na način, da s tem ne krši pravil svobodne konkurence. Poleg tega mora naročnik (enako kot pri vseh drugih dejanjih v postopku javnega naročanja) pri oblikovanju tehničnih specifikacij zagotoviti, da so zahteve smiselno povezane s predmetom javnega naročila (načelo sorazmernosti) in da so potencialni ponudniki z njimi vnaprej seznanjeni (načelo preglednosti).

Skladno s poudarjeno socialno naravnanostjo javno-naročniške zakonodaje je v tretjem odstavku 68. člena ZJN-3 izrecno zapisana še zahteva, da je treba pri oblikovanju tehničnih specifikacij za predmete naročila, ki so namenjeni bodisi splošni javnosti bodisi osebju naročnika, upoštevati merila dostopnosti za invalidne osebe (če teh meril ni mogoče uporabiti, mora naročnik v dokumentaciji o oddaji javnega naročila to posebej utemeljiti). Če so s tem v zvezi na voljo evropski standardi, jih je naročnik dolžan uporabiti.¹³

Natančnejša pravila o tem, kako se oblikuje tehnične specifikacije, so določena v petem odstavku 68. člena ZJN-3. Naročnik lahko izbira med naslednjimi možnimi pristopi k oblikovanju tehničnih specifikacij:

1. vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da omogočijo ponudnikom opredeliti predmet naročila in da omogočijo naročnikom odda naročilo;¹⁴

Zelo poenostavljeno povedano, navedeno pomeni, da naročnik predmet naročila opiše v obliki zahtev, ki se nanašajo na njegovo funkcionalnost oziroma končni namen uporabe (poudarek je torej na rezultatu in ne na načinu, na katerega je treba rezultat doseči). Če v takem primeru obstaja veljaven referenčni sistem (na primer evropski standard), ki zajema (tudi) zahtevano funkcionalnost, ga lahko ponudnik uporabi za to, da dokaže skladnost ponujenega z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami.¹⁵

2. s sklicevanjem na tehnične specifikacije (torej z uporabo tehničnih opisov, kot so opredeljeni v točki 23 prvega odstavka 2. člena) in po prednostnem vrstnem redu na:

• nacionalne standarde, ki prenašajo evropske standarde,
• evropske tehnične ocene,
• skupne tehnične specifikacije,
• mednarodne standarde ali
• druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali
• nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije,¹⁶

pri čemer je treba ob vsakem sklicevanju navesti besede »ali enakovredno«;¹⁷

Tu gre v bistvu za to, da naročnik opiše lastnosti predmeta naročila v obliki tehničnih zahtev pri čemer uporabi ustrezni referenčni sistem (na primer standard) kot merilo za ugotavljanje skladnosti ponujenega z zahtevanimi specifikacijami. Vendar lahko ponudniki tudi v takšnem primeru skladnost ponujenega dokazujejo (tudi) na kakršen koli drug ustrezen način, s katerim je mogoče dokazati, da ponujeno (enakovredno) izpolnjuje naročnikove zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Dokazno breme enakovrednosti ponujenega s tehničnimi specifikacijami (na primer standardom) ima torej ponudnik, ki mora ponudbo oddati v skladu z zahtevami naročnika – pri čemer pa se načeloma lahko sam odloči glede ustreznega dokaznega sredstva.¹⁸

3. z določitvijo zahtev glede delovanja oziroma funkcionalnosti predmeta naročila (kot je navedeno pod točko a) in s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke b), s čimer se izrazi domneva o skladnosti s temi izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami;¹⁹

V tem primeru naročnik opiše predmet naročila z navajanjem (zahtevanih) funkcionalnosti predmeta (glej tč. a) in pri tem uporabi natančnejše tehnične zahteve in/ali ustrezni referenčni sistem (na primer standard) kot podlago za domnevo o skladnosti ponujenega z zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti.

4. s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke b) za nekatere značilnosti in s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz točke a) za druge značilnosti (torej z združitvijo dveh pristopov za različne značilnosti predmeta naročila).²⁰

Tu gre za kombinacijo opisov glede delovanja oziroma funkcije predmeta naročila z natančnejšimi tehničnimi zahtevami. Takšne (kombinirane) opise se pogosto uporablja pri kompleksnih predmetih naročila, pri katerih predmeta ni mogoče ustrezno opisati zgolj z uporabo enega samega tipa specifikacij.

V šestem odstavku 68. člena ZJN-3 vsebuje tudi pravilo, ki načeloma prepoveduje uporabo specifikacij, ki so lastne točno določenemu tipu proizvoda oziroma storitve. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Tudi tu je dokazno breme o enakovrednosti ponujenega predmeta načeloma pri ponudniku (medtem ko ima dokazno breme o tem, da predmet naročila opravičuje uporabo tovrstnih specifikacij, naročnik).

V skladu z 69. členom ZJN-3 lahko naročnik pod določenimi pogoji²¹ pri oblikovanju tehničnih specifikacij uporabi tudi posebne oznake(npr. EU Ecolabel, Energy Star – EU, RAL ipd.). Na spletu je mogoče najti vrsto različnih okoljskih oznak, katerih namen je pomagati kupcem pri prepoznavanju trajnostnih izdelkov ali storitev. ²² Tovrstne oznake je pri pripravi tehničnih specifikacij mogoče uporabiti bodisi na način, da postanejo del opisa predmeta naročila (tj. zahtevanih značilnosti predmeta nabave), ali pa tako, da jih naročnik zahteva kot dokazilo o skladnosti ponujenega s tehničnimi specifikacijami. Uporaba oznak utegne biti primerna zlasti pri naročanju storitev, blaga ali gradenj z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, kjer lahko naročnik zahteva posebno oznako ali del oznake kot dokaz, da gradnje, blago ali storitve ustrezajo zahtevanim značilnostim.

Tehnične specifikacije v praksi javnega naročanja

Opisne in funkcionalne specifikacije**

Tehnične specifikacije je v praksi mogoče razvrstiti v različne skupine. Glede na subjekt, ki jih razvije, lahko govorimo na primer o industrijskih specifikacijah, panožnih specifikacijah, vladnih specifikacijah ipd. Tehnične specifikacije lahko razvrstimo geografsko na primer na mednarodne specifikacije in nacionalne specifikacije. Lahko jih razvrstimo tudi glede na funkcionalno uporabo (na primer na sistemske specifikacije, specifikacije komponent, specifikacije programske opreme, specifikacije materiala ipd.). Med drugim lahko tehnične specifikacije razvrstimo tudi glede na način, kako so v njih navedene zahteve glede izvedbe. Tovrstna delitev je v praksi javnega naročanja najpogostejša – v tem smislu v praksi govorimo o opisnih specifikacijah in funkcionalnih specifikacijah.

Opisne specifikacije so opisi predmeta javnega naročila, ki navajajo natančne zahteve in natančno opisujejo, kako naj se blago dobavi storitev opravi (specifikacije opredeljujejo materiale, ki jih je treba uporabiti, posamezne dele in sestavine blaga, natančno predpisujejo način izvajanja storitev ipd.). Z uporabo opisnih tehničnih specifikacij naročnik predpiše podrobno tehnično rešitev in posledično tudi prevzame odgovornost za kakovost in zmogljivost, ki jo je s to rešitvijo mogoče doseči. V tem smislu opisne specifikacije pomenijo večje tveganje za naročnika v primeru, če dobavljeno ne izpolnjuje naročnikovih pričakovanj. Uporaba opisnih specifikacij zato od naročnika zahteva dobro poznavanje potenciala trga in rešitev (blaga /storitev), ki bi lahko zadostile njegovim potrebam. V takem primeru ponudniki najverjetneje ne bodo ponudili rešitve, ki bistveno presega naročnikove zahteve, določene z (opisnimi) tehničnimi specifikacijami, saj se bodo zavedali, da bi lahko imela cenejša rešitev – tista, ki je še vedno v okviru minimalnih zahtev – večje možnosti za uspeh v postopku oddaje javnega naročila. Zato so tehnične specifikacije, napisane na opisni način, najbolj primerne za nabavo standardiziranega blaga/storitev, ki je že na trgu in katerih značilnosti so naročniku dobro poznane.

Za razliko od opisnih specifikacij funkcionalne specifikacijevsebujejo zahteve, ki so povezane s pričakovanim rezultatom, in obenem opisujejo kriterije, na podlagi katerih je mogoče preveriti skladnost dobavljenega z zahtevanim rezultatom, ne da bi pri tem izrecno predpisovale, kako je treba zahtevani rezultat doseči. Z uporabo funkcionalnih specifikacij se tveganje slabe izvedbe preusmeri (tudi) na ponudnika, saj naročnik v okviru specifikacij potencialnim ponudnikom ne sporoči natančno, kako je treba izpolniti njegovo zahtevo (naročnik še vedno postavlja minimalne zahteve, da se ne bi ujel v past tehnično povsem neprimernih ponudb, vendar pri tem ni pretirano predpisujoč). Tehnične specifikacije, določene v smislu funkcionalnih zahtev, torej prenesejo odgovornost za doseganje rezultatov na izvajalca. Glavna prednost funkcionalnih specifikacij je njihova odprtost in prožnost, ki jo ponudniki uživajo za doseganje optimalne učinkovitosti, zato so tehnične specifikacije, sestavljene v smislu funkcionalnih zahtev, še posebej primerne pri naročanju inovativnih rešitev (blaga/storitev).

Vpliv specifikacij na konkurenco, ceno in odgovornost za izvedbo javnega naročila**

Priprava tehničnih specifikacij (opisov) predmeta javnega naročila je izjemno pomemben, če ne celo najvažnejši korak v postopku oddaje javnega naročila. Tehnične specifikacije namreč:

• opredeljujejo potrebe in zahteve naročnika (končnega uporabnika),
• potencialnim ponudnikom sporočajo zahteve glede izvedbe predmeta javnega naročila (dobave blaga/opravljanja storitve/izvedbe gradnje) in
• vnaprej določajo pričakovano raven kakovosti (uspešnosti) končne izvedbe predmeta naročila, na podlagi katerega bo opravljen njegov prevzem in plačilo.

Oblikovanju tehničnih specifikacij je zato treba posvetiti zadostno pozornost že v najzgodnejši fazi priprave postopka oddaje javnega naročila. Ker gre pri oblikovanju tehničnih specifikacij v bistvu za prevedbo naročnikovih potreb v ustrezne (tehnične) opise predmeta naročila, je še posebej koristno, da pri tem, če je le mogoče, sodelujejo tudi končni uporabniki predmeta nabave. Kako bodo pripravljeni ti opisi, je seveda odvisno od samega predmeta (pri zahtevnejših in/ali kompleksnejših naročilih bodo specifikacije lahko zelo obsežne in bodo zajemale vrsto različnih zahtev, medtem ko je pri manj zahtevnem predmetu naročila opis lahko kratek in enostaven). V nadaljevanju je podanih nekaj zelo splošnih napotkov, ki jih je koristno upoštevati pri pripravi opisa predmeta naročila in zahtev glede njegove izvedbe.

Prvi pomemben razmislek, ki ga zahteva priprava dobrih specifikacij, je razmislek o konkurenci. Ker morajo biti javna naročila dostopna čim širšemu krogu potencialnih ponudnikov, tehnične specifikacije ne smejo biti v nobenem oziru diskriminatorne, tj. takšne, da bi neupravičeno vnaprej izključevale določene ponudnike. Specifikacije morajo biti napisane tako, da zagotovijo enakopravno podlago za sodelovanječim širšemu krogu potencialnih ponudnikov in da obenem med njimi spodbujajo konkurenco, zato naj bodo, če je to seveda objektivno mogoče, čim manj omejujoče in čim bolj odprte za konkurenco. Specifikacije, ki so lastne točno določenemu tipu proizvoda oziroma storitve (npr. blagovne znamke) sodijo med najbolj omejujočo vrsto specifikacij, zato je njihova uporaba v postopkih javnih naročil omejena.²³ Kadar se takšni specifikaciji ni mogoče izogniti, je koristno v razpisno dokumentacijo (poleg navedbe »ali enakovredno«) vključiti še izrecno pojasnilo, da je takšna specifikacija (npr. blagovna znamka) uporabljena zaradi določitve želenega standarda kakovosti (uspešnosti in značilnosti) predmeta javnega naročila ter ni namenjen omejevanju konkurence. Izogibati se je treba tudi pretirano strogim, preveč natančnim ali celo nepotrebnim tehničnim specifikacijam. Specifikacije naj bodo jasne in določne, vendar enostavne, pri čemer naj bo opis predmeta naročila čim bolj skladen z njegovim namenom uporabe.

Pri oblikovanju tehničnih specifikacij je treba razmisliti tudi o njihovem učinku na ceno predmeta javnega naročila. Specifikacije morajo vsebovati dovolj podatkov, na podlagi katerih bodo lahko ponudniki ob zahtevani kakovosti ponujenega predmeta ustrezno oblikovali ponudbeno ceno. Ker ima lahko opis predmeta naročila neposreden vpliv na ceno je pomembno, da tehnične specifikacije vsebujejo tiste značilnosti in zahteve, ki so dejansko potrebne za določen namen uporabe. V tehničnih specifikacijah naj bodo opisani (le) tisti vidiki predmeta naročila, ki so bistvenega pomena za potencialnega ponudnika, da lahko naročniku zagotovi izvedljivo, praktično in cenovno dostopno rešitev. Dobro opisan predmet naročila torej zajame specifikacije, ki ustrezajo dejanskemu namenu rabe, vendar ga ne presegajo (Koristno si je zastaviti naslednja vprašanja: ali je zahteva potrebna, ali je zahtevo mogoče izpolniti, ali je izpolnitev zahteve mogoče preveriti in kako jo je mogoče preveriti.). V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da naročnik naroči predmet z lastnostmi, ki jih v resnici ne potrebuje in ga seveda temu ustrezno preplača. Prekomerne specifikacije so torej lahko potratne, saj pomenijo dodaten strošek nabave, ne prinašajo pa nobene ekonomske koristi.

Eden od zelo pomembnih razmislekov pri pripravi tehničnih specifikacij je njihov vpliv na odgovornost za izvršitev javnega naročila. Tehnične specifikacije so praviloma povzete v pogodbi o izvedbi javnega naročila in postanejo (v kombinaciji z drugimi zahtevami iz razpisne dokumentacije) njen sestavni del. Določajo torej, kako ​​mora izvajalec izvršiti svoje pogodbene obveznosti. Glede na to, da je namen javnega naročila pridobiti zahtevani predmet (blago, storitev ali gradnjo) v zahtevani kakovosti, v zahtevanem času in ob zahtevani ceni, je treba tehnične specifikacije določiti na način, da se zagotovi doseganje vseh treh navedenih ciljev. Zahteve, ki so naslovljene na izvajalca v zvezi z izvajanjem predmeta naročila in njegovim pričakovanim končnim rezultatom, morajo biti jasne, popolnoma razumljive in ne smejo puščati prostora za napačno razumevanje in/ali različne interpretacije (zelo pomembno je, da v razpisnih dokumentih ni neskladnosti med tehničnimi specifikacijami in drugimi deli razpisne dokumentacije, vključno z vzorcem pogodbe). Vsaka napaka, nejasnost, dvoumnost ali druga pomanjkljivost v opisu lahko izvajalca razbremeni odgovornosti za kakovost izvedbe naročila. Specifikacije morajo zato jasno in natančno opredeliti pričakovanja naročnika. Nejasnosti v specifikacijah imajo lahko za posledico neprimerne ali nepopolne dobave, slabi opisi naročnikovih zahtev pa lahko povzročijo, da odgovornost zanje prevzema naročnik.

---

1. ZJN-3 v drugem odstavku 68. člena določa, da naročnik lahko v tehničnih specifikacijah določi ali zahteva prenos pravic intelektualne lastnine.↩︎

2. Ur. l. RS ,štev. 91/15↩︎

3. Člen 42 Direktive 2014/24/EU (enako člen 60 Direktive 2014/25/EU)↩︎

4. http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=122644&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=834137↩︎

5. Enako Priloga VIII (Opredelitev določenih tehničnih specifikacij) Direktive 2014/25/EU↩︎

6. Prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3.↩︎

7. Glej npr. sodbo v zadevi C- 448/01 (Weinstrom). Sodba se sicer ne nanaša neposredno na oblikovanje tehničnih specifikacij, ampak obravnava vprašanje dopustnosti meril za izbiro, ki vključujejo okoljske vplive proizvodnega procesa predmeta naročila (konkretno: električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije). Sodišče je takšno merilo ocenilo kot dopustno, pri čemer je spodbujanje električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, poudarilo kot eno od prednostnih nalog Skupnosti.↩︎

8. Drugi odstavek 68. člena ZJN-3↩︎

9. 42. člen ZJN-3↩︎

10. 43. člen ZJN-3↩︎

11. Prvi odstavek 68. člena ZJN-3↩︎

12. Četrti odstavek 68. člena ZJN-3↩︎

13. Več o evropskih standardih glej http://ec.europa.eu/growth/single-market/european-standards/.↩︎

14. Točka a) petega odstavka 68. člena ZJN-3↩︎

15. Prim. osmi odstavek 68. člena ZJN-3.↩︎

16. Izrazi »standard«, »mednarodni standard«, »evropski standard«, »nacionalni standard« in »evropska tehnična ocena« so opredeljeni v točkah 24 do 26 prvega odstavka 2. člena ZJN-3.↩︎

17. Točka b) petega odstavka 68. člena ZJN-3↩︎

18. Prim. sedmi odstavek 68. člena ZJN-3.↩︎

19. Točka c) petega odstavka 68. člena ZJN-3↩︎

20. Točka d) petega odstavka 68. člena ZJN-3↩︎

21. Ti pogoji so določeni v točkah a) do d) prvega odstavka 69. člena ZJN-3.↩︎

22. Seznam vrste različnih okoljskih oznak je mogoče najti na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/ecolabels.pdf.↩︎

23. Glej šesti odstavek 68. člena ZJN-3↩︎