Namen Uredbe 2017 je zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj, izboljšati okoljske značilnosti obstoječe ponudbe in spodbujati razvoj okoljskih inovacij in krožno gospodarstvo ter dajati zgled zasebnemu sektorju in potrošnikom (2. člen Uredbe 2017).

Vlada Republike Slovenije je Uredbo 2017 sprejela na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 71. člena ZJN-3 in jo izdala na 148. redni seji dne 14. 9. 2017 (1. točka sklepa št. 00714-24/2016/10 z dne 14. 9. 2017, EVA: 2016-3130-0006). Vlada Republike Slovenije je na tej isti seji in z istim sklepom:

1. Odločila, da z dnem uveljavitve Uredbe 2017 preneha veljati sklep Vlade Republike Slovenije št. 43000-19/2011/3 z dne 20. 7. 2011 (2. točka sklepa št. 00714-24/2016/10 z dne 14. 9. 2017). Sklep št. 43000-19/2011/3 z dne 20. 7. 2011 je ministrstvom, vladnim službam in organom v sestavi nalagal, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in drugim javnim naročnikom pa priporočal, določena ravnanja pri javnem naročanju gradenj in storitev, povezanih z gradnjami, in sicer opredelitev vrednostnega in fizičnega obsega stroškov in koristi vsake variante investicije, skupaj z upoštevanjem in izborom optimalne variante (alinea a 1. točke sklepa št. 43000-19/2011/3 z dne 20. 7. 2011), oblikovanje meril za oddajo javnega naročila projektiranja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekta za izvedbo gradenj in upoštevanja socialnih, etičnih in okoljskih vidikov ter standardov kakovosti in drugih meril pri oddaji drugih javnih naročilih gradenj ali storitev, povezanih z gradnjami (alinea b 1. točke sklepa št. 43000-19/2011/3 z dne 20. 7. 2011), in preveritev neobičajno nizke ponudbe (alinea c 1. točke sklepa št. 43000-19/2011/3 z dne 20. 7. 2011).

2. Ministrstvom, njihovim organom v sestavi in vladnim službam naložila, da glede na svoje pristojnosti Ministrstvu za javno upravo do 20. oktobra 2017 sporočijo podatke o kontaktnih točkah, ki bodo naročnikom in gospodarskim subjektom, ki sodelujejo ali so zainteresirani za sodelovanje v postopkih javnega naročanja, zagotavljale strokovno pomoč glede vprašanj o zelenem javnem naročanju, vezanih na njihovo področje dela, Ministrstvo za javno upravo pa je dolžno objaviti seznam kontaktnih točk na svoji spletni strani najkasneje 31. oktobra 2017 (3. točka sklepa št. 00714-24/2016/10 z dne 14. 9. 2017). Ministrstvo za javno upravo je seznam kontaktnih točk objavilo na spletni strani http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/zeleno-jn (1. 12. 2017). Kontaktne točke so rešitev za eno izmed ugotovljenih pomanjkljivosti obstoječega sistema zelenega javnega naročanja, in sicer odsotnost podpornega okolja pri obveznem izvajanju zelenega naročanja (gl. [https://skupnostobcin.si/2017/09/nova-uredba-o-zelenem-javnem-narocanju/, 1. 12. 2017).

3. Odločila, da Ministrstvo za javno upravo organizira izobraževanja za uspešno in učinkovito izvajanje Uredbe 2017, Ministrstvo za okolje in prostor in druga ministrstva, njihovi organi v sestavi in vladne službe pa glede na svoje področje dela sodelujejo pri vsebinski izvedbi izobraževanj (4. točka sklepa št. 00714-24/2016/10 z dne 14. 9. 2017). in

4. Ugotovila, da se je seznanila s Smernicami za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev¹ ter Smernicami za javno naročanje gradenj². Te smernice so poleg Smernic za javno naročanje informacijskih rešitev ter priporočil za javno naročanje živil in storitev čiščenja ter upoštevanje socialnih in družbenih vidikov pri javnem naročanju, uporabo finančnih zavarovanj pri javnem naročanju in pravilno naslavljanje pošiljk objavljene na spletni strani Ministrstva za javno upravo http://djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/smernice/ (1. 12. 2017).

Ureditev v Uredbi v letu 2017

Naročnik pri oddaji javnih naročil skladno s prvim odstavkom 6. člena Uredbe 2017 upošteva katerega izmed primeroma naštetih okoljskih vidikov da bi javno naročilo oddal tako, da se v posameznem naročilu izpolni tisti cilj, ki je v drugem odstavku 6. člena Uredbe 2017 določen za tiste predmete javnega naročanja, za katere je obvezno upoštevanje okoljskih vidikov. Uredba 2017 tako za razliko od Uredbe 2011 ne določa več konkretnih obveznih okoljskih zahtev, temveč v 6. členu določa, katere okoljske vidike naj naročnik upošteva pri oddaji javnih naročil (prvi odstavek), in cilje, ki jih mora doseči v vsakem postopku javnega naročanja za predmete iz 4. člena Uredbe 2017 (drugi odstavek). Razlog spremembe je, ker so obvezne okoljske zahteve v preteklosti omejevale razvoj okoljsko manj obremenjujočih izdelkov, storitev in gradenj ter onemogočale potrebno raznolikost predmetov javnega naročanja oziroma načina izvedbe javnih naročil (gl. gradivo k predlogu Uredbe 2017, št. IPP 007-1000/2015/162 z dne 4. 11. 2017, EVA 2016-3130-0006, str. 2). Uredba 2017 naročniku sicer omogoča, da pri konkretnem javnem naročilu ne upošteva ciljev iz drugega odstavka 6. člena Uredbe 2017, saj v šestem odstavku 6. člena določa izjemo, vendar mu hkrati nalaga, da mora te cilje v določenem (višjem) deležu zagotoviti pri naslednjem istovrstnem naročilu. Naročnik mora izjemo in razlog za njeno uporabo skladno s sedmim odstavkom 6. člena Uredbe 2017 navesti v dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ter ga v njem tudi utemeljiti.

Okoljski vidiki iz prvega odstavka 6. člena Uredbe 2017 so zlasti:

• energijska učinkovitost in uporaba obnovljivih oziroma drugih nizko- ali brezogljičnih alternativnih virov energije;

• učinkovita in ponovna raba vode;

• učinkovita raba virov;

• preprečevanje nevarnosti za zdravje ali okolje, zlasti onesnaževanje zraka, voda in tal ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti;

• ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprečevanje ter zmanjševanje nastajanja odpadkov, vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga ali gradnje, spodbujanje popravil, priprave in predelave odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje.

Naročnik skladno z drugim odstavkom 7. člena Uredbe 2017 v postopek javnega naročanja vključi okoljske vidike tako, da jih opredeli na enega ali več naslednjih načinov:

• v tehničnih specifikacijah kot tehnični standard, zahtevo glede delovanja, funkcionalnost ali drugo značilnost predmeta javnega naročanja,

• kot razlog za izključitev iz a) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3,³

• kot pogoj za sodelovanje gospodarskega subjekta pri izvedbi javnega naročila,

• kot merilo za oddajo javnega naročila, zlasti ob upoštevanju stroškov v življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje v skladu s 85. členom ZJN-3,

• kot posebno določilo pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki jo sklene z izbranim ponudnikom, v primeru okvirnega sporazuma pa z izbranimi ponudniki.

Upoštevanje okoljskih vidikov v postopkih javnega naročanja je obvezno za predmete javnega naročanja ki so določeni v 20 točkah prvega odstavka 4. člena Uredbe 2017, in sicer:

1. električna energija,

2. živila in gostinske storitve,

3. tekstilni izdelki,

4. pisarniški papir in higienski papirnati izdelki,

5. elektronska pisarniška oprema,

6. televizorji,

7. hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki in klimatske naprave,

8. pohištvo,

9. grelniki vode, grelniki prostora in njihove kombinacije ter hranilniki tople vode,

10. sanitarne armature,

11. oprema za stranišča na splakovanje in oprema za pisoarje,

12. stenske plošče,

13. projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb,

14. projektiranje oziroma izvedba gradnje cest,

15. cestna vozila,

16. pnevmatike,

17. električne sijalke in svetilke ter razsvetljava v notranjih prostorih,

18. cestna razsvetljava in prometna signalizacija,

19. čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila,

20. vrtnarske storitve, kmetijski in drugi proizvodi ter oprema in stroji za vrtnarjenje.

Predmeti javnega naročanja iz 3., 9., 10., 11., 12., 14., 17. (v delu, ki se nanaša na razsvetljavo notranjih prostorov), 18. in 20. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 2017 so v primerjavo z ureditvijo iz Uredbe 2011 dodani na novo.

Natančnejša opredelitev predmetov iz prvega odstavka 4. člena Uredbe 2017 je določena v Prilogi 1 te uredbe (Natančnejši opredelitvi predmetov, za katere je zeleno javno naročanje obvezno), ki je njen sestavni del (tretji odstavek 6. člena Uredbe 2017).

Za lažje doseganje ciljev iz drugega odstavka 6. člena Uredbe 2017 je v 8. členu Uredbe 2017 predvideno, da Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za javno upravo skupaj s pristojnimi resorji pripravita primere okoljskih zahtev in meril ter jih v 10 dneh od uveljavitve Uredbe 2017 objavita na svetovnem spletu. Primeri okoljskih zahtev in meril za zeleno javno naročanje imajo vlogo priporočil. To pomeni, da bodo naročniki primere okoljskih zahtev in meril lahko uporabili pri oddaji svojih naročil ali pa bodo okoljske zahteve in merila, s katerim bodo dosegli cilj iz Uredbe 2017, oblikovali sami (drugačne, strožje ipd.).⁴ Primeri okoljskih zahtev in meril za zeleno javno naročanje bodo po vsebini na več mestih podobni temeljnim in dodatnim okoljskim zahtevam iz Uredbe 2011, vendar posodobljeni in dopolnjeni tudi za nove, dodane predmete zelenega javnega naročanja, bolj fleksibilni, posodobljeni najmanj na vsaki dve leti, predvsem pa ne zavezujoči in bodo dajali naročnikom več možnosti izbire, na kakšen način doseči zahtevan cilj pri posamezen predmetu. Tako bo zaradi nove zasnove Uredbe 2017 po njeni uveljavitvi zeleno javno naročanje poenostavljeno, sama ureditev pa bo omogočala prilagoditev zahtev naročila okoliščinam posameznega primera in spodbujala raznoliko prakso in inovacije.⁵

Čeprav je upoštevanje okoljskih vidikov iz Uredbe 2017 določeno kot obvezno le za nekatere predmete (v tem smislu prim. sklep Državne revizijske komisije št. 018-037/2017-5 z dne 14. 3. 2017), to naročnikom ne preprečuje, da bi okoljske vidike določili tudi za predmete, ki niso vključeni v Uredbo 2017 (v tem smislu prim. sklep Državne revizijske komisije št. 018-332/2012-3 z dne 28. 11. 2002). ZJN-3 namreč pri posameznih institutih naročnikom daje pravno podlago za vključevanje okoljskih vidikov pri javnem naročanju, ne da bi določal splošne prepovedi za njihovo vključevanje. ZJN-3 sicer določa posamezne omejitve ali zahteve, vendar so te povezane npr. s sorazmernostjo (8. člen ZJN-3), saj morajo biti zahteve, pogoji in merila smiselno povezani s predmetom javnega naročila. Tako lahko naročnik za javna naročila blaga, storitev in gradenj določi npr. tehnične specifikacije v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo (alinea a petega odstavka 68. člena ZJN-3 v povezavi s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ali pa merila, ki se nanašajo na okoljske vidike, ki pa morajo biti povezani s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 84. člena ZJN-3, prim. 8. člen ZJN-3 in prvo poved iz petega odstavka 84. člena ZJN-3; gl. tudi sodbe Sodišča Evropske unije Concordia Bus Finland Oy Ab, prej Stagecoach Finland Oy Ab, proti Helsingin kaupunki, HKL-Bussiliikenne, C-513/99 z dne 17. 9. 2002, ECLI:EU:C:2002:495, EVN AG, Wienstrom GmbH proti Republiki Avstriji, C-448/01 z dne 4. 12. 2003, ECLI:EU:C:2003:651 in Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, C-368/10 z dne 10. 5. 2012, ECLI:EU:C:2012:284).

Sklep

Če je po eni strani pohvalno, da je omogočeno zeleno javno naročanje in se s sprejetim podzakonskim aktom celo nalaga njegovo uporabo, se po drugi strani lahko trči ob omejenost finančnih virov in zato v težavo, ali je neka nabava tudi finančno vzdržna in zato dostopna. Vendar ni ključen le nabavni strošek, temveč strošek v življenjski dobi (85. člen ZJN-3). Trenutno ni neobičajno prebrati, da »manj obremenjujoči izdelki in storitve predstavljajo "nadstandard" glede na običajno ponudbo na trgu«⁶. Vendar lahko nadstandard poleg višje kakovosti pomeni tudi višjo ceno. Spodbudno bi bilo, če bodo okoljsko manj obremenjujoče blago, storitve in gradnje nekoč postali finančno dostopen standard za vse.

---

1. Smernice, verzija 1.0, junij 2016 so dostopne na spletni stranhttp://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Priporocila/Smernice_AI_storitve_1.0.pdf (1. 12. 2017).↩︎

2. Smernice, izdaja 1.0, december 2016 so dostopne na spletni strani http://djn.mju.gov.si/resources/files/Priporocila/Smernice%20G%20%201.0.pdf (1. 12. 2017).↩︎

3. Tj. če lahko naročnik na kakršen koli način izkaže tudi kršitev veljavnih obveznosti na področju okoljskega prava.↩︎

4. Več o tem gl. gradivo k predlogu Uredbe 2017, št. IPP 007-1000/2015/162 z dne 4. 11. 2017, EVA 2016-3130-0006, str. 3.↩︎

5. Več o tem gl. http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/zeleno-jn (1. 12. 2017).↩︎

6. Gl. https://skupnostobcin.si/2017/09/nova-uredba-o-zelenem-javnem-narocanju/ (1. 12. 2017)↩︎