Vprašanje: Kdaj naročnik lahko v razpisu zahteva, da ponudniki izkažejo, da imajo bonitetno oceno SB5 ali boljšo?
Odgovor:
To vprašanje je Državna revizijska komisija že večkrat obravnavala, in sicer v zadevah št. 018-228/2011, 018-160/2013 in 018-46/2014. V vseh zadevah je Državna revizijska komisija ugotovila, da so naročniki izkazali objektivno utemeljenost in sorazmernost takega pogoja, pri čemer je upoštevala, da je bilo javno naročilo razpisano za dalj časa trajajoče obdobje z visoko ocenjeno vrednostjo in poudarjenim javnim interesom za varstvo okolja in javnega zdravja (št. 018-228/2011) oz. da je šlo za gradnjo in zahtevno montažo specifične tehnološke in laboratorijske opreme, katere izvedba je bila odvisna od pogojev uporabe kohezijskih sredstev (št. 018-160/2013 in 018-46/2014). Državna revizijska komisija je torej v zadevah, v katerih je presojala dopustnost bonitetnega pogoja SB5 ali boljšega, ugotovila, da so naročniki ustrezno utemeljili svojo zahtevo in, glede na predmet naročila, izkazali tudi njeno sorazmernost.
Torej, da bi naročnik izkazal, da je bonitetna (ne glede na to, za katero se odloči) vzdržala tudi oceno sorazmernosti s strani Državne revizijske komisije v primeru vloženega zahtevka za revizijo je nujno, da naročnik jasno in obrazloženo navede razloge, ki kažejo na to, da je njegova zahteva objektivno opravičljiva in sorazmerna glede na predmet javnega naročila. To velja posebej še, če naročnik kot izočitveni razlog zahteva strožjo bonitetno oceno. Pri tem pa velja, da zgolj sklicevanje naročnika na javni interes po praksi Državne revizijske komisije ni dovolj, saj kot izhaja iz njene odločitve, je v vsakem javnem naročilu prisoten javni interes in je vsaka tovrstna investicija za vsakega naročnika velikega pomena. Pavšalnih razlogov, ki temeljijo zgolj na naročnikovi subjektivni oceni pomembnosti investicije, pri tem po oceni Državne revizijske komisije, ni mogoče upoštevati.