Po noveli zakona pristojno ministrstvo za javna naročila v primeru dvoma, ali določena oseba izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika ali ne, tega vprašanja več ne bo presojalo.

Novela zakona posega v 21. člen ZJN-3 »mejne vrednosti za uporabo zakona«.³

Na splošnem področju se mejna vrednost za uporabo zakona spreminjajo, in sicer :

– 40.000 eurov, če se oddaja javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj;

– 80.000 eurov za javno naročilo gradenj;

– še vedno pa ostaja vrednost 750.000 evrov socialne in druge posebne storitve, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5, in storitev, ki so na določene na novo. To pa so storitve s CPV kodo: 79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7. To pomeni, da storitve s to kodo spadajo med storitve, za katere je uporaba ZJN-3 obvezna.

Torej, kadar bo naročnik ugotovil, da ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila dosega ali presega prej navedene mejne vrednosti, mora naročnik javno naročilo, ki ga izvaja po enem od postopkov javnega naročanja, ki so določeni v 39. členu ZJN-3, objaviti vsaj na Portalu JN.

Na infrastrukturnem področju zakon spreminja tretjo alinejo b točke 21. člena ZJN-3, tako ga glasi: «1.000.000 eurov za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5, in dodaja še storitve, ki so zajete s CPV kodo 79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7.

Zapisano pomeni, da je naročnik pri izvedbi javnih naročil,

• katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti, kot so bile prej navedene, in tistih
• ki se oddajo kot posamezni izločeni sklopi v skladu s petim odstavkom 73. člena ZJN-3⁴, ter
• naročil iz 15., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 27. člena⁵,

dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti, za ta naročila pa mora voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV. Prav tako mora naročnik vsako leto do zadnjega dne februarja na portalu javnih naročil (in ne več na svoji spletni strani) objaviti seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih vrednost brez DDV je nižja od mejnih vrednosti 21. člena ZJN-3 ter enaka ali višja od 10.000 evrov brez DDV.

Torej, pod zgoraj navedenimi mejnimi vrednostmi gre za tako imenovana evidenčna naročila in ne gre za javna naročila (postopki javnih naročil so določeni v 39. členu ZJN-3), saj naročila pod temi mejnimi vrednostmi ne dosegajo vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3. Za ta naročila veljajo manj stroga pravila, kot to velja za postopke javnih naročil. ZJN-3 za evidenčna javna naročila ne zahteva, da naročniki sprejmejo interni akt, da izvajajo določena formalna ravnanja, ne nalaga izvajanja katerega izmed postopkov, ki so določeni v prvem odstavku 39. člena ZJN-3, ne zahteva sklepa o pričetku, ne določa minimalnega števila »ponudb«, ki jih mora naročnik pridobiti, ni javnega odpiranja ponudb, ni pravnega varstva … Na portalu JN se po novem objavlja evidenca zgolj za tista evidenčna naročila, ki so bila dejansko oddana v vrednosti nad 10.000 EUR brez DDV in pod mejno vrednostjo za uporabo zakona, ne glede na to, kolikšna je bila ocenjena vrednost teh naročil.

Novela posega tudi v 22. člen ZJN-3 »mejne vrednosti za objave« na način, da izenačuje mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije tako za občine oziroma organe samoupravnih lokalnih skupnosti kot za ostale osebe javnega prava, kot npr. javne zavode, za katere je že doslej veljala višja mejna vrednost.

Zakon poleg izjem, ki so določene v 27. členu ZJN-3, dodaja še štiri nove izjeme. Gre za:

• naročila na splošnem področju, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam;
• naročila, ki so namenjena za protokolarna darila in promocijo;
• pod določenimi pogoji tudi javna naročila živil, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije in
• javna naročila storitev revidiranja obveznih revizij, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja revidiranje, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.

Na področju »in-house« naročil⁶, ki se izvajajo med več naročniki in osebo, ki jo obvladuje naročnik skupaj z drugimi naročniki, novela bolj jasno določa, da je oddaja javnega naročila po izjemi mogoča, če je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu. S tem zakonodajalec odpravlja nejasnost.

Novela zakona pa bistveno posega tudi v postopek naročil male vrednosti, kot je opredeljen v 47. členu ZJN-3, saj bodo naročniki lahko izvajali postopek naročila male vrednosti pri vseh javnih naročil (ne glede na to, ali gre za blago, ali storitev ali gradnjo), pod pogojem, da gre za takšne mejne vrednosti naročil, ko ni potrebno javnega naročila objaviti na Evropskem portalu. Ker pa naročnik v postopek naročil male vrednosti lahko vključi pogajanja, bo izvedba tega postopka pri gradnjah do menih vrednosti 5.350.000 evrov še posebej dobrodošla.

Z črtanjem tretjega odstavka 58. člena ZJN-3 pa naročniku, ki je sklenil okvirni sporazum, ni treba več pošiljati rezultatov javnega naročanja v objavo po koncu vsakega četrtletja.

Po novem bo moral naročnik vso dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila objavi zgolj na portalu javnih naročil, razen če zaradi oblike, velikosti ali zagotavljanja zaščite datotek to ni možno.

Zakonodajalec pa je tudi ugotovil, da vsi primeri razveze pogodbe pri gradnjah, do katerih je prišlo po 67. členu ZJN-3, niso utemeljeni in so glede na cilje javnega naročanja nesorazmerni. Zato novela v določa izjemo, po kateri ne pride do razveze pogodbe v fazi izvedbe pod pogojem, »če bi razveza pogodbe naročniku povzročila nesorazmerne stroške ali bistvene težave pri nemoteni izvedbi gradnje ali pridobivanju uporabnih dovoljenj in zagotavljanju ustreznih finančnih instrumentov zavarovanj za izvedbo del ali nesorazmerne časovne zamude«.

Prav tako je zakonodajalec sledil stroki in Državnemu svetu, ki je v okviru zakonodajne iniciative tudi predlagal spremembo zakona, da izraz »evidenca gospodarskih subjektov z negativnimi referencami⁷« ni primeren, zato je ta izraz v zakonu nadomestil z izrazom »evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja«. V tej evidenci se znajdejo gospodarski subjekti, ki jim je prekrškovno sodišče pravnomočno izreklo stransko sankcijo, vendar razlogi, zaradi katerih se gospodarski subjekt znajde v tej evidenci, v praksi pogosto nimajo prav nobene veze z izrazom »negativna referenca«.

Pri preverjanju nekaznovanosti po prvem odstavku 75 člena ZJN-3⁸ imajo tako naročniki kot ponudniki kar nekaj težav, saj kazenska evidenca ne daje dokazil o nekaznovanosti »za nazaj« oziroma na dan, ki je bil določen kot dan oddaje ponudbe⁹. To pa je tisti kritičen dan, na katerega morajo naročniki po sedaj veljavnem ZJN-3 preveriti, da izključitveni razlog iz prvega odstavka 75 člena ZJN-3 ni podan. V tem primeru naročniki od ponudnikov (če sami niso predložili v ponudbo dokaza o nekaznovanosti) zahtevajo, da predložijo lastno pisno izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, da na dan poteka roka za oddajo ponudb niso bile v enem od položajev, ki jih določa prvi odstavek 75. člena ZJN-3. Novela zakona pa način dokazovanja nekaznovanosti poenostavlja, saj določa, da,

• če potrdilo o nekaznovanosti (izpis) za podjetje in vse osebe, ki so navedene v prvem odstavku 75. člena ni starejše od 4 mesecev, šteto od roka za oddajo prijav ali ponudb ali
• pa je pridobljeno najpozneje v roku 90 dneh od roka za oddaji ponudb,

je zahtevi zakona zadoščeno in velja, da je ponudnik izkazal, da pri njem ne obstaja izločitveni razlogi iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3.

Naročnik lahko v primeru, ko ugotavlja, ali je neka ponudba neobičajno nizka ali ne, ponudbo zavrne, če dokazila, ki jih je predložil ponudnik, zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3. Ali je dikcija člena napisan tako, da bo lahko zaživela v praksi ali ne, bomo videli. Do sedaj ponudbe ponudnika zaradi neobičajno nizke cene praktično ni bilo možno zavrniti.

Po našem mnenju pa so najpomembnejše spremembe v 89. členu ZJN-3. Sicer je že sedaj veljalo, da očitne napake¹⁰ lahko naročnik odpravi sam, zakonodajalec pa je dodal še, da lahko naročnik poleg očitnih napak spregleda tudi nebistven napake. Kdaj gre za očitno napako ali pa je le-ta nebistvena, bo treba ugotoviti upoštevajoč okoliščine vsakokratnega postopka.

Zakonodajalec je spremenil šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ki določa, v katere dele ponudbe po roku za oddajo ponudb ni več dopustno posegati (ni mogoče dopolnjevati, spreminjati oziroma popravljati ponudbe). Tako je po noveli dopusten popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba. Zakon pa prepoveduje, da bi ponudniku dopolnjevali ali popravljali

• svoje cene brez DDV na enoto,
• vrednosti postavke brez DDV,
• skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena¹¹, in
• tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Glede na zapisano gre novelo zakona v šestem odstavku 89. člena razumeti na način, da ima naročnik pravico, da ponudnikom omogoči odpravo pomanjkljivosti v ponudbi, če so dejstva objektivno gledano obstajala na strani ponudnika že pred rokom za oddajo ponudb in se da to dejstvo preveriti. Še vedno pa ostajajo določeni deli ponudbe, v katere zakonodajalec ni dopustil posegati po roku za oddajo ponudb.

Sicer pa je glede vprašanja, kdaj je dopustno dopolnjevati in pojasnjevati ponudbe dosedanja sodna praksa Sodišča EU (na primer C‑336/12, Manova; C‑42/13, Cartiera dell’Adda SpA; C‑324/14, Apelski Dariusz; C‑387/14, Esaprojekt) precej jasna in bo vodilo za delo naročnikov pri vprašanju, ali je ponudbo oziroma prijavo dopustno dopolniti. Iz nje gre razbrati, da načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije ter zahteva po preglednosti nasprotujejo kakršnim koli pogajanjem med javnim naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnega naročila, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo javnega naročnika niti na pobudo ponudnika. Iz tega izhaja, da naročnik od ponudnika, čigar ponudba po njegovi oceni ni natančna ali v skladu s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, ne more zahtevati pojasnil. Vendar je Sodišče EU pojasnilo, da direktive o javnem naročanju ne nasprotujejo temu, da je mogoče podatke v zvezi s ponudbo v nekaterih točkah popraviti ali dopolniti v omejenem obsegu, zlasti če očitno potrebujejo zgolj pojasnitev ali zaradi odprave očitnih materialnih napak. Sodišče SEU je tudi opozorilo, da mora biti naročnik pri tem pozoren in da se mora med drugim prepričati, da zaradi zahteve po pojasnilih glede ponudbe ne pride do tega, da zadevni ponudnik predloži ponudbo, ki bi se v resnici izkazala za novo ponudbo. Poleg tega mora javni naročnik pri uporabi pravice do odločanja po prostem preudarku, ki jo ima glede možnosti, da od ponudnikov zahteva pojasnila glede ponudbe, ponudnike obravnavati enako in lojalno, tako da se za zahtevo po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne zdi, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več ponudnikom, na katere je bila naslovljena.

Še vedno pa velja, da ima naročnik diskrecijsko pravico, da se določi, ali ponudniku, ki je oddal ponudbo, ki ni skladna z njegovim zahtevami, omogoči odpravo napak ali ne. V to pravico naročnika pa zakon ne posega, zato gre ponudnike ponovno opozoriti na skrbnost pri pripravi ponudbe, predvsem v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, saj sedanja praksa kaže, da v tem delu prihaja do največ napak.

Zakonodajalec je tudi črtal določbo, po kateri mora oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi dokumentacije pred sprejetjem odločitve o oddaji javnega naročila, pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja, kar pa ne pomeni, da o obstoju nasprotja interesov osebe, ki vodijo postopek in pri njem kakorkoli sodelujejo niso dolžne opozoriti in sprejeti ustrezne ukrepe, kot je še vedno določeno v 91. členu ZJN-3.

Prav tako po noveli v zakonu ni več določila, po katerem mora izbrani ponudnik v roku osmih dni od prejema naročnikovega poziva posredovati podatke o:

– svojih ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb;

– gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe.

V 97. členu ZJN-3 »oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve«, je prišlo do spremembe, po kateri se javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodami CPV 79713000-5, 79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7¹² oddajo v skladu s tem poglavjem, če je vrednost teh javnih naročil enaka ali višja od mejne vrednosti iz 21. člena tega zakona.

V naslovu 110. člena se besedilo »negativnimi referencami« nadomesti z besedilom »izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja« V to evidenco pa se vpisuje gospodarske subjekte, ki jim je bila s strani prekrškovnega sodišča pravnomočno izrečena stranska sankcija.

Za prekršek se po no novem v skladu z 3. točko drugega odstavka 111. člena kaznuje naročnik, če ne objavi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil. Do sedaj je zakon omogočal, da je bila dokumentacija objavljena tudi preko portala.

Novela na novo določa tudi nekatere kazenske določbe za naročnike, in sicer, če

• ne vroči odločitve kandidatom in ponudnikom na način, kot je določen v desetem odstavku 90. člena tega zakona;
• določi ceno kot edino merilo za oddajo javnega naročila v primerih, ko to ni dovoljeno (četrti in osmi odstavek 84. člena tega zakona).

Čeprav določbe ZJN-3 zelo jasno zahtevajo od ponudnikov, da v svoji ponudbi predstavijo vse subjekte, ki bodo delo izvajali, če jim bo javno naročilo dodeljeno, ponudniki pogosto ne nominirajo podizvajalcev. Zato je zakonodajalec posegel tudi v 112. člen ZJN-3, » kazenske določbe za ponudnika, kandidata in podizvajalca« na način, da je določil, da je prekršek, če ponudnik v primeru javnega naročila storitev ali gradenj ne obvesti naročnika o morebitnih spremembah informacij glede podizvajalcev. Dejstvo je, da mora ponudnik v svoji ponudbi predstaviti vse gospodarske subjekte, ki bodo izvajali dela. Ne glede na razloge se v praksi dogaja, da ponudniki podizvajalcev, s katerimi želijo izvesti posel, ne predstavijo naročniku oziroma ga v fazi izvedbe ne seznanijo s spremembo podizvajalcev, ki so na objektu. To seveda ni dopustno in prav je, da se ta praksa konča, četudi je bilo v tem delu treba spremeniti prekrškovne določbe.

S spremembo šestega odstavka 112. člena ZJN-3 pa se obligatoren izrek stranske sankcije spreminja v fakultativnega, o čemer sodišče presodi v vsakem konkretnem primeru. Sedaj veljavni ZJN-3 za določene (najtežje) prekrške gospodarskih subjektov določa obligatorni izrek stranske sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja za fiksno dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku, če je predmet naročila blago ali storitev, in za fiksno dobo pet let, če je predmet naročila gradnja. Da v praksi ne bi prihajalo do nesorazmernosti med storjenim prekrškom in izrečeno sankcijo, še vedno pa bi bilo mogoče za najhujše prekrške izreči stransko sankcijo, kot je v zakonodajni iniciativi predlagal tudi Državni svet, je zakonodajalec s spremembo obligatoren izrek stranske sankcije spremenil v fakultativnega, kar pomeni, da bo sodišče v vsakem primeru tehtalo in presojalo vse okoliščine primera in na tej podlagi odločilo, ali bo poleg globe izreklo tudi stransko sankcijo ali ne.

V praksi je bilo večkrat opozorjeno, da sta tako 2-letni relativni oziroma 4-letni absolutni zastaralni roka prekratka. Po noveli zakona postopek o prekršku iz 111. člena in 112. člena ZJN-3 ni dopusten (zastara), če preteče tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.

Poleg tega novela v prehodnih in končnih določbah (glej 35. člen) določa, kako se zaključijo postopki, ki bodo ob uveljavitvi te novele v teku.

Novela zakona posega tudi v 27. člen Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19).

---

1. Novela zakona tako spreminja Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18)↩︎
2. V trenutku nastajanja tega prispevka sprememba zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) še ni objavljena v Uradnem listu RS. V tem prispevku poudarjamo zgolj nekatere novosti, upoštevajoč prej navedeno dejstvo.↩︎
3. … ki so določene v 21. členu ZJN-3↩︎
4. Naročnik lahko odda javna naročila za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz tega zakona, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 80.000 evrov za blago ali storitve, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe tega zakona, ne sme presegati 20 odstotkov skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana izvedba storitve↩︎
5. gre za izjeme, ki jih določa zakon↩︎
6. javna naročila med osebami v javnem sektorju↩︎
7. Gre za primere, ko je bilo v prekrškovnem postopku gospodarskemu subjektu poleg globe, izrečena tudi stranska sankcija in sicer »uvrstitev na listo gospodarskih subjektov z negativnimi referencami, to »evidenco«, pa vodi Ministrstvo za javno upravo. Glej: http://www.djn.mju.gov.si/narocniki/seznam-ponudnikov-z-negativnimi-referencami↩︎
8. Prvi odstavek 75. člena ZJN-3 nalaga naročniku, da mora iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti ponudnika, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 ugotovi, da je bila pri ponudniku ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3.↩︎
9. »Državna revizijska komisija je med drugim tudi v zadevi št. 018-9/2018-6 sprejela stališče, da je nekaznovanost treba izkazati na dan poteka roka, ki je določen za oddajo ponudb.↩︎
10. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več odločitvah (npr. 018-151/20219 …) je treba očitnost napake presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Da pa ne bi dopolnitev ali popravek podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake.↩︎
11. , ki določa:« Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Ne glede na prejšnji odstavek lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.«↩︎
12. Določene so nove izjeme , ki so opredeljene s CPV kodo in sicer»79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7«↩︎

 

Dodaj članek med moje vsebine