Da bi se ustvarilo okolje, kjer bi si posamezniki upali razkriti nepravilnosti v neki organizaciji, je Evropska Unija sprejela celovit pravni okvir za zaščito žvižgačev, ki se z novim Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) prenaša v slovenski pravi red.
Ob sprejetju Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri)[1] oziroma žvižgačev, je prav, da se – preden se spustimo v opis same zaščite, ki se z ukrepi iz sprejetega zakona vzpostavlja za žvižgače – najprej vprašamo, kdo žvižgači sploh so in zakaj je bilo potrebno njihovi zaščiti nameniti ne le zakon, temveč celo evropsko direktivo.
Kdo so žvižgači in zakaj jih je treba zaščititi?
Pravila so zato, da se kršijo. Rek, ki ga poznajo že vrtčevski otroci. A pravil ne kršijo zgolj otroci, tudi v svetu odraslih lahko v kateri koli organizaciji prihaja do kršitev pravil, protizakonitih dejavnosti in zlorabe prava.
Če še malo ostanemo pri vrtčevskih otrocih. Otroke učimo, da ne smejo biti špeckahle oziroma tožibabe. Prstna igrica, ki jo vsi poznamo, gre nekako takole:
Ta je rekel jejmo, (palec)
ta je rekel pijmo, (kazalec)
ta je rekel kje dobimo, (sredinec)
ta je rekel mamici vzemimo, (prstanec)
ta je pa teku mamici povedat, (mezinec)
pol so ga pa ta, pa ta, pa ta, zakaj si pa mamici povedal (rahlo udarjamo s prsti po mezinčku).
In že otroke uči, ne biti špeckahla – če boš, bodo sledili povračilni ukrepi.
Pa vendar, kot je rekel Orson Welles, ko ljudje sprejmejo, da je kršenje pravil normalno, se nekaj zgodi celotni družbi. In ravno zaradi zavedanja, da ne bi bilo prav, da bi postalo kršenje zakonov normalno, in da lahko korupcija, goljufije, strokovne napake pa tudi malomarnost in posledično kršitve zakonov resno škodujejo javnemu, je pomembno, da se kršitve obravnavajo. Obravnavajo pa se lahko le, če jih kdo naznani.
A družba odraslih je še bolj neizprosna, kot so skupine otrok. Tudi prijavitelje oziroma žvižgače prepogosto čakajo hudi povračilni ukrepi. Na kocki so njihova kariera, zaposlitev, zdravje in varnost, lahko so šikanirani, tarče maščevanja, pri čemer ne trpijo sami, temveč tudi njihove družine. Vse to žvižgače pogosto odvrne od poročanja o svojih pomislekih.
Da bi se jih zaščitilo in se ustvarilo okolje, kjer bi si posamezniku upali razkriti nepravilnosti v neki organizaciji, je Evropska Unija sprejela celovit pravni okvir za zaščito žvižgačev, ki se z novim zakonom – sicer z več kot enoletno zamudo – prenaša v slovenski pravi red.
Kdo je zaščiten v okviru ZZPri?
Zakon ščiti fizične osebe, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvi pridobljeni v svojem delovnem okolju, če na podlagi utemeljenih razlogov menijo, da so bile prijavljene informacije ob prijavi resnične in pred potekom dveh let od prenehanja kršitve podajo prijavo kršitev. Zaščiteni niso zgolj zaposleni, temveč tudi vse fizične osebe v podobnih razmerjih zunaj delovnega razmerja.
Prav tako so izrecno zaščiteni tudi posredniki in s prijaviteljem povezane osebe (kot so sodelavci in sorodniki).
Kako ZZPri ščiti prijavitelje?
Prepoved povračilnih ukrepov
ZZPri prepoveduje povračilne ukrepe. Prepoveduje se tudi razkritje identitete prijavitelja brez njegovega soglasja. Delodajalcem je izrecno prepovedano ugotavljanje identitete prijavitelja, v kolikor je prijava podana anonimno.
ZZPri prepoveduje vsakršne povračilne ukrepe, poleg odpovedi delovnega razmerja tudi premestitev na nižje delovno mesto, sprememba delovnega časa, prenos delovnih nalog, neizplačilo nagrade, nizka ocena delovne uspešnosti, uvedba disciplinskega postopka, šikaniranje, diskriminacijo in druga podobna ravnanja. Kot povračilni ukrep šteje tudi grožnja s povračilnim ukrepom ali poskus povračilnega ukrepa. Izvedba povračilnega ukrepa predstavlja težji prekršek, za katerega se lahko pravna oseba kaznuje z globo od 5.000 do 20.000 EUR, če gre za srednjo ali veliko gospodarsko družbo pa z globo od 10.000 do 60.000 EUR. Odgovorna oseba pravne osebe pa se lahko kaznuje z globo od 500 do 2.500 EUR.
Podporni ukrepi
Poleg prepovedi povračilnih ukrepov, zakon določa tudi zaščitne in podporne ukrepe, kot so:
- izključitev odgovornosti glede razkritja,
- sodno varstvo zoper povračilne ukrepe,
- brezplačna pravna pomoč (ne glede na materialni položaj),
- nadomestilo za primer brezposelnosti in
- psihološka podpora.
ZZPri izključuje odgovornost prijavitelja za razkritje informacij, tudi če gre za poslovne skrivnosti, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bilo razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitev.
Prijavitelj je v primeru, da mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga (redno ali izredno) in da zoper odpoved uveljavlja sodno varstvo, upravičen do nadomestila za brezposelnost, kot če bi mu pogodba o zaposlitvi prenehala brez njegove krivde. Do nadomestila je prijavitelj upravičen vse do pravnomočne odločitve sodišča. Stranka, ki v postopku ne uspe, mora Zavodu za zaposlovanje vrniti izplačana nadomestila na podlagi ZZPri.
Kdo so zavezanci po ZZPri in v kakšnem roku je treba izvesti ukrepe?
Zavezanci so delodajalci s 50 in več zaposlenimi ter delodajalci z določenih področij z najmanj 10 zaposlenimi ter v ZZPri določeni državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (»zavezanci«).
Delodajalci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo 250 ali več delavcev, in zavezanci v javnem sektorju, morajo urediti postopek notranje prijave v 90 dneh od uveljavitve zakona to je najkasneje do 23. maja 2023.
Zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo manj kot 250 delavcev, pa do 17. decembra 2023.
Zavezanci morajo sprejeti ukrepe za zaščito prijaviteljev, ki so podrobneje določeni v zakonu, in vzpostaviti postopek notranje prijave.
Bodo zaščitni in podporni ukrepi dejansko delovali?
Zakon torej vzpostavlja sistemsko zaščito prijaviteljev, tj. fizičnih oseb, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije, pridobljene v svojem delovnem okolju, o kršitvi predpisov, veljavnih v Republiki Sloveniji, in določa načine ter postopke za prijavo, obveznost delodajalcev, da vzpostavijo notranje postopke za prijavo in zaščito prijaviteljev ter določa pristojnost Komisije za preprečevanje korupcije in drugih organov za zaščito in podporo prijaviteljem ter nadzor nad izvajanjem zakona.
Seveda je vprašanje, ali bo vzpostavitev take zaščite dovolj. Verjetno je do dejanske vzpostavitve varnega okolja za žvižgače še dolga pot. Da bodo lahko žvižgači zares zavarovani, se morajo po našem mnenju najprej v družbi znebiti konotacije na špeckahle in moramo zares ponotranjiti zavedanje o koristnosti njihovih prijav.
Ste družba, ki mora vzpostaviti ukrepe skladno z zakonom, ali žvižgač, ki se boji povračilnih ukrepov? Kliknite tukaj in se obrnite na nas.
[1] ZZPri je bil v državnem zboru sprejet 27. januarja 2023, v Uradnem listu RS je bil objavljen 7. februarja 2023, veljati je začel 22. februarja 2023.
Besedilo zakona: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0301/zakon-o-zasciti-prijaviteljev-zzpri
Vir: Jadek&Pensa, Avtorji: Iris Pensa, Partnerka, Ana Oštir, Odvetnica