fbpx
Košarica
Slovenska zastava
Hrvaška zastava

Prijava v portal: 

Jubilejna nagrada v javnem sektorju

Javnim uslužbencem pripadajo povračila stroškov in drugi prejemki iz delovnega razmerja v skladu s sklenjenimi aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Ti aneksi urejajo naslednja povračila stroškov in druge prejemke:

  • regres za prehrano,

  • nadomestilo za ločeno življenje,

  • povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,

  • povračilo stroškov na službenem potovanju v državi in v tujini,

  • kilometrina za uporabo lastnega avtomobila,

  • jubilejna nagrada,

  • solidarnostna pomoč,

  • odpravnina ob upokojitvi in

  • terenski dodatek.

Jubilejna nagrada

Prednosti jubilejne nagrade

Jubilejna nagrada prinaša številne prednosti tako za delavca kot tudi za organizacijo. Nekaj ključnih prednosti je:

  • Priznanje in motivacija: Jubilejna nagrada predstavlja priznanje za dolgoletno zvestobo in predanost delavca organizaciji. To lahko bistveno prispeva k motivaciji zaposlenega in krepi občutek pripadnosti ter zadovoljstva.

Finančna spodbuda: Jubilejna nagrada je običajno finančna nagrada, ki jo prejme delavec ob doseženem jubileju.

  • Krepitev delovnih odnosov: Dodelitev jubilejne nagrade prispeva k pozitivnemu vzdušju v organizaciji. Delavci se čutijo cenjene in spoštovane, kar lahko okrepi delovne odnose znotraj ekipe ter prispeva k ustvarjanju produktivnega delovnega okolja.

Prenesite si vsebino – Višine jubilejne nagrade. Vsebina vam je na voljo v .pdf formatu. 

Izplačilo jubilejne nagrade:

Jubilejna nagrada ni pravica, ki bi jo določal ZDR-1, za javni sektor pa je urejena v navedenih aktih, in sicer za funkcionarje v ZUJF, za javne uslužbence v kolektivnih pogodbah, in sicer v aneksih (Uradni list RS, št. 46/13 in 88/21).

Jubilejna nagrada se izplača javnemu uslužbencu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev. Kot delovna doba, ki mora biti izpolnjena za pridobitev jubilejna nagrade, šteje delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.

Glede jubilejne nagrade je treba upoštevati še, da aneksi določajo, da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada le, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.

Pogoj, ki mora biti izpolnjen za izplačilo jubilejne nagrade:

Kot delovna doba, ki mora biti izpolnjena za pridobitev jubilejne nagrade, šteje delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil:

  • pri delodajalcih v javnem sektorju in
  • pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

Glede delovne dobe je treba upoštevati naslednje:

  • delovna doba je doba v delovnem razmerju,
  • zavarovalna doba s povečanjem ali zavarovalna doba iz podaljšanega zavarovanja ali čas brezposelnosti se ne šteje v delovno dobo, ki je pogoj za jubilejno nagrado,
  • delovna doba se šteje v koledarskih letih, kar pomeni, da se kot izpolnjen pogoj za pridobitev pravice do jubilejne nagrade štejejo koledarska leta ne glede na to, ali je javni uslužbenec delal polni ali krajši delovni čas,
  • če ima javni uslužbenec sklenjenih dve ali več pogodb o zaposlitvi z delodajalci v javnem sektorju, mu ob izpolnitvi pogoja glede delovne dobe pripada le ena jubilejna nagrada, kar pomeni, da se morajo delodajalci dogovoriti glede izplačila.

Ne ZUJF in ne aneksi ne določajo, da bi bilo treba delovno dobo, ki je pogoj za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, pri delodajalcih v javnem sektorju izpolniti v neprekinjenem trajanju. To pomeni, da je pogoj za izplačilo jubilejne nagrade možno izpolniti tudi, če je prišlo do prekinitve in ponovne zaposlitve v javnem sektorju, pri čemer je treba upoštevati le delovno dobo pri delodajalcih v javnem sektorju in delovno dobo pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

Glede jubilejne nagrade je treba upoštevati še, da aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, sklenjeni v letu 2013, določajo, da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju. Navedena določba iz aneksov h kolektivnim pogodbam velja za javne uslužbence, za funkcionarje pa take omejitve v zakonu zaenkrat ni.

To pomeni, da v javnem sektorju ni možno prejeti jubilejne nagrade na primer za 20 let delovne dobe v javnem sektorju, če je javni uslužbenec pri delodajalcu v javnem sektorju že prejel jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe.

Preverite še izobraževanja iz – HRM in Računovodstvo in finance. Pomagali vam bodo razjasnili številne dileme iz prakse.