fbpx

5 KLJUČNIH
KADROVSKIH IZZIVOV 2022

Utrinki z lanskega posveta Kadrovski izzivi, 26. november 2021

1. Pozitivna psihologija na delovnem mestu

dr. Kristijan Musek Lešnik​

Veliko let se je psihologija tudi v HR ukvarjala predvsem s stresom, depresijo, anksioznostjo … To smo se nekako naučili obvladovati. Pri pozitivni psihologija pa gre za nekaj več, gre za preučevanje elementov, zaradi katerih je življenje vredno.

Kdo so začetniki pozitivne psihologije?

Izraz pozitivna psihologija je prvi uporabil Abraham Maslow leta 1954 v knjigi Motivacija in osebnost. Za začetek pozitivne psihologije kot novega področja psihologije pa štejemo leto 1998, ko jo je Martin Seligman, oče pozitivne psihologije, izbral za temo njegovega predsedovanja Ameriškemu psihološkemu združenju.

Kaj pravi dr. Kristijan Musek Lešnik o pomembnosti pozitivne psihologije na delovnem mestu?

Dr. Kristijan Musek Lešnik je na posvetu izpostavil učinkovit in pregleden model za krepitev pozitivnih veščin in vzpodbujanje notranjih potencialov pri zaposlenih, ki temelji na Seligmanovi teoriji.

Kako se po navadi tega lotevamo?

Spodnji širok seznam veščin nastane, ko zbiramo ideje, kaj bi morali pri zaposlenih vse izboljšati. Vse je pomembno. Kaj pa je izmed tega najbolj pomembno, pa je zgodba zase. Pri nekaterih podjetjih so nekatere bolj pomembne kot druge.

kadrovski-izzivi-vescine

Kako se lotiti uvedbe pozitivne psihologije v življenje svojih zaposlenih?

Čemu torej moramo kot kadroviki nameniti največ pozornosti. Kako se tega lotiti? Je vse pomembno? Vsakega po malem verjetno tudi ni najboljši pristop, ker potem dobimo namesto napredka neko povprečje. Torej kako?

Najbolje je uporabiti preprost model, ki nam jasno pove kaj je najbolj pomembno in na osnovi katerega lahko naredimo velike pozitivne premike pri zaposlenih. V psihologije se ta model imenuje Seligmanov PERMA model – 5 temeljev dobrega počutja oziroma psihološkega blagostanja. Vse raziskave kažejo, da ko so ljudje na delovnem mestu srečni, imajo občutek povezanosti, se počutijo del skupna zgodbe, se razumejo, so zadovoljni, takrat so tudi dosti bolj produktivni.

Seligmanov PERMA model – 5 temeljev dobrega počutja

Model dobrega počutja Martina Seligmana PERMA je lahko koristen model, ki ga lahko uporabimo tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Uporabite ga kot okvir za vzpodbujanje pozitivnih čustev, pomena in namena v življenju.

Pozitivna psihologija vas popelje skozi podeželje užitka in zadovoljstva, navzgor v visoko deželo moči in vrline in končno do vrhov trajne izpolnitve, smisla in namena.

Seligman, 2002

P – Pozitivna čustva: so del življenjskih potreb. Krepimo jih z zavestnim gojenjem hvaležnosti, razumevanja preteklosti, osredotočenosti na sedanjost in optimizma v prihodnosti. Gojimo tiste stvari, ki so pozitivne in dobre. Ljudje bodo dobili navdih iz pozitivni stvari ne iz negativnih.

E – Zavzetost: je del dobrega počutja. V življenju bi se morali ukvarjati s stvarmi, kjer bi v celoti izkoristili svoje sposobnosti, moč in fokus. Ko nekaj zelo radi počnemo in pri tem uživamo, to počnemo ne glede na nagrade ali priznanja.

R – Odnosi: Gre za medčloveške odnose na vseh nivojih (družina, kolektiv), Za resnično rast potrebujemo povezave z drugimi ljudmi, ki nam v življenju dajo dodaten pomen. Omogočijo nam pridobivanje novih izkušenj, ki jih krepimo z odnosi.

M – Pomen: Ko izkusimo občutek pripadnosti vzroku. Prepoznavanje sebe kot nečesa večjega od nas samih. Imamo občutek za namen.

A – Dosežki: da se za dosežke znamo tudi sami sebe pohvaliti, tudi za tiste majhne drobne stvari.

To je lahko optimalen model, če hočemo načrtovati in poskrbeti za optimalno organizacijsko klimo in kulturo.

Katere vroče teme bodo predstavljene na letošnjem posvetu?

Čimprej si rezervirajte sedež, ker je število mest omejeno.

2. Psihološka varnost (Psychological Safety)

Daniela Bervar Kotolenko, MBA

Kaj to je in kako se manifestira v naših ekipah?

Psihološka varnost obstaja, kadar ljudem ni težko spregovoriti, dajati ideje in spraševati vprašanja; brez bojazni, da bodo kaznovani ali osramočeni.

Psihološka varnost v organizaciji je visoka, kadar imajo ljudje občutek, da so spoštovani in vključeni, ter da njihov delovni prispevek in mnenje šteje.

Naloga:

Naredite tako, kot svetuje Daniela v posnetku in si na list papirja napišite 3 AHA momente, ki jih lahko naredite za psihološko varnost vaših ekip. 😊

Zakaj je psihološka varnost na delovnem mestu tako pomembna?

Če psihološke varnosti pri delu ni ima to velike poslovne posledice. Če se zaposleni ne počutijo dobro da bi govorili oziroma opozarjali o projektih, ki ne delujejo ali pa so neučinkoviti, potem ima organizacija težave pri napredku in preprečevanju neuspeha. Če zaposleni niso popolnoma predani, organizacija izgublja priložnosti, da izkoristi potenciale in talente svojih zaposlenih.

Zaposleni se morajo počutiti varno, da lahko brez strahu diskutirajo, da lahko postavljajo za nekoga smešna vprašanja, da se z lahkoto z nečim ne strinjajo. Le tako lahko pridejo do idej, ki premikajo meje in zagotovijo napredek.

To ne pomeni, da smo vedno le prijazni. Gre za to, da so sprejeti tudi takrat ko nastane neke vrste konflikt, ali vroča diskusija o nekem projektu, ki ne deluje in vedo, da ne bo prišlo do zamer ali kakršnihkoli posledic. Zavoljo napredka organizacije in njene rasti je potrebno zaposlenim omogočiti, da lahko na glas razmišljajo, da izrazijo svoje misli in postavljajo vprašanja in tako ustvarili kulturo, ki prinaša inovacije.

Seveda je potrebno na tem mestu izpostaviti, da so vodje tisti, ki lahko takšno okolje soustvarijo. Pravimo jih agilni vodje.

Naredite delovna okolje za odlične ekipe, ki imajo veliko idej.

Psihološka varnost

3. Design thinking in HR

Špela Zakotnik, Customer experience & Design thinking facilitator

Design thinking

Kaj je definicija design thinkinga?

Pristop za reševanje realnih problemov osredotočen na človeka. Gre za strukturiran postopek, v katerem snujemo rešitve v tesnem sodelovanju z dejanskimi končnimi uporabniki teh rešitev. Kot ‘uporabnike’ navadno razumemo kupce produktov ali storitev podjetja. Kaj drugega pa so naši zaposleni kot uporabniki kadrovskih produktov, torej njihovi “kupci”?

Katere so faze design thinkinga, katera orodja se uporabljajo in kako ga merimo?

Faze design thinkinga so:

  • Empatija
  • Definiranje problema
  • Generiranje idej
  • Prototipiranje
  • Test
design-thinking-faze-1

Rešitve, ki nastanejo v tesnem in konstantnem sodelovanju z vašimi ljudmi, so vedno prave in služijo svojemu namenu.

Pridružite se nam na Kadrovskih izzivih tudi letos!

4. Biti odličen HR manager

mag. Laura Klančnik

Kateri načini delovanja danes naredijo HR managerja odličnega?

5. Naj postane naše ravnanje z zaposlenimi odgovorno in trajnostno

dr. Simona Šarotar Žižek

Raziskave so pokazale, če kombiniramo dobro počutje z zavzetostjo potem govorimo o polni zavzetosti, ko dela človek s strastjo. In to potrebujemo tudi v svojih delovnih sredinah. Pot, kako do takšnih zaposlenih priti, je trajnosti management človeških virov.

management-cloveskih-virov

Kaj je cilj trajnostnega managementa človeških virov?

Cilj trajnostnega managementa človeških virov je: prispevati k dolgoročni uspešnosti organizacije na ekonomskem, družbenem in okoljskem področju, ter ob enem vzpostavljati celovito, dolgoročno usmerjeno delovanje z zaposlenimi.

Se vidimo na letošnjih Kadrovskih izzivih!

Obiščite našo spletno stran: www.forum-media.si

Forum Media, strokovne informacije in izobraževanja d.o.o.
Prešernova ulica 1, 2000 Maribor, Slovenija
+386 2 250 18 00
[email protected]

Delovni čas
Ponedeljek–četrtek: 8:00–16:00
Petek: 8:00–15:00

© 2024 Forum Media