fbpx
Košarica
Slovenska zastava
Hrvaška zastava

Prijava v portal: 

Kaj je bilanca stanja?

Bilanca stanja nam pokaže na eni strani sredstva podjetja (aktivo) in na drugi strani obveznosti do virov teh sredstev (pasivo). Poenostavljeno bi lahko rekli, da bilanca stanja pove, kaj podjetje ima na eni strani in kako so ta sredstva pridobljena na drugi strani.

Bilanca stanja: Sredstva – aktiva

Neopredmetena dolgoročna sredstva

V bistvu gre pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih za postavke, ki niso opredmetena osnovna sredstva in katerih nabavno vrednost bi bilo neupravičeno prenesti v stroške v celoti takoj ob njihovi nabavi.

bilanca stanja

 Kot tipičen primer pridobljene pravice lahko navedemo nakup licence. Iz naslova te licence bo podjetje ustvarjalo prihodke več let, zato ne bi ravnali pravilno, če bi sredstva, dana za nakup licence takoj v celoti prenesli v stroške enega poslovnega leta. Iz tega razloga se nakup licence evidentira kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo, katerega vrednost se v obdobju pričakovane koristi zmanjšuje skozi amortizacijo.

Kako ima bilanca stanja opredmetena osnovna sredstva?

Drobni inventar so nepremičnine in oprema, ki jih podjetje uporablja za opravljanje svoje dejavnosti in katerih življenjska doba je daljša od enega leta. Bilanca stanja se zmanjšuje tudi skozi izbrano metodo amortizacije pri vrednostno opredmetenih osnovnih sredstvih. Tako opredmetena osnovna sredstva kot neopredmetena dolgoročna sredstva so v bilanca stanja praviloma izkazana v »neto« vrednosti t.j. nabavni vrednosti, zmanjšani za revalorizirano, že obračunano amortizacijo. Z uveljavitvijo SRS, je podjetjem dana možnost, da neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu prevrednotenja.

Velika večina podjetij vrednoti sredstva po modelu nabavne vrednosti, kar pomeni, da so ta, izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšana za obračunano amortizacijo. Če podjetje za model vrednotenja izbere model prevrednotovanja, pa so ta sredstva v bilanci stanja izkazana po t.i. pošteni oz. tržni vrednosti.

Bilanca stanja primeri

Izpolnite obrazec, mi pa vam bomo željeno vsebino, ki si jo lahko tudi natisnete, posredovali na e-poštni naslov. 

Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih podjetje poseduje, ne za namen opravljanja svoje dejavnosti ali prodaje v bližnji prihodnosti, temveč zaradi povečevanja njihove vrednosti ali oddajanja v poslovni najem. Enako kot pri osnovnih sredstvih se tudi naložbene nepremičnine praviloma izkazujejo po svoji neto nabavni vrednosti.

Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v deleže ali delnice drugih podjetij, dolgoročno dana posojila ali dolgoročni depoziti sredstev. Gre za tiste vrste naložb, ki bodo prinašale prihodke iz naslova financiranja šele v obdobju, daljšem od enega leta.

Dolgoročne terjatve iz poslovanja

Dolgoročne terjatve iz poslovanja so na primer terjatve do kupcev, ki smo jim prodali naše izdelke z odlogom plačila na več kot eno leto.

Zaloge

Zaloge združujejo zaloge materiala, surovin, nedovršene proizvodnje, polizdelkov, proizvodov ali trgovskega blaga. Pri tem naj še enkrat poudarimo, da so zaloge, tako kot načeloma vsa sredstva podjetja, ovrednotene po nabavni vrednosti.

Kratkoročne terjatve iz poslovanja

Kratkoročne terjatve iz poslovanja so terjatve do kupcev, terjatve do države npr. za vstopni DDV, morebitne terjatve do zaposlenih in druge kratkoročne terjatve. Bilanca stanja ima tudi terjatve izkazane v vrednostih, ki so zmanjšane za morebitne odpisane terjatve.

Denarna sredstva

Denarna sredstva so v glavnem sredstva, s katerimi podjetje razpolaga na svojih evrskih in deviznih računih ter v gotovinski blagajni.

Aktivne časovne razmejitve bilanca stanja

Aktivne časovne razmejitve so računovodska kategorija, ki nam pomaga, da izkažemo poslovne dogodke, ki so povezani z dvema različnima obdobjema poslovanja. Po SRS gre za kratkoročno odložene stroške in prehodno nezaračunane prihodke. Na primer: če od dobavitelja prejmemo račun, datiran na 15. 12. 2017, na katerem nam dobavitelj zaračunava najemnino za januar 2018, je ta najemnina v bilanci stanja za leto 2017 izkazana kot aktivna časovna razmejitev, saj bo prenesena med stroške šele v letu 2018.

Viri sredstev – pasiva:

Kapital

Pod tem pojmom ima bilanca stanja združene vse kapitalske postavke, in sicer osnovni kapital (t.j. tisti, ki je vpisan v sodni register), oblikovane rezerve podjetja (tako zakonsko predpisane, kot tiste, ki jih podjetje oblikuje v skladu s svojimi akti),preneseni nerazporejeni dobički preteklih let, čisti dobiček poslovnega leta ter tudi nepokrita izguba iz preteklih let in izguba tekočega leta, ki vrednost skupnega kapitala zmanjšujeta. Med kapitalske postavke sodi tudi presežek iz prevrednotenja, ki je posledica povečanja vrednosti premoženja družbe ( na primer nepremičnine ) na pošteno oziroma tržno vrednost, če je podjetje za model vrednotenja premoženja izbralo model prevrednotovanja.

Kapital oz. natančneje lastni kapital je po vsebini obveznost do lastnikov. Je vrednost, ki jo dobimo, če od tistega, kar podjetje ima (sredstva) odštejemo tisto, kar je podjetje dolžno navzven (t.i. dolžniški kapital). Poenostavljeno bi lahko rekli, da je podjetje vredno toliko, kolikor znaša njegov lastni kapital.

Dolgoročne rezervacije

Namen oblikovanja dolgoročnih rezervacij je, da se vnaprej vračunajo stroški (glej drugi poslovni odhodki — rezervacije), ki jih je podjetje oblikovalo na podlagi utemeljenih razlogov kot pogojno obveznost.

Dolgoročne obveznosti

Dolgoročne obveznosti sestojijo iz dolgoročnih obveznosti iz financiranja (t.j. prejeta dolgoročna posojila) in dolgoročnih obveznosti iz poslovanja (npr. prejeti dolgoročni blagovni krediti). Gre skratka za obveznosti, katerih zapadlost nastopi v času, daljšem od enega leta.

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja so obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti za davke, prispevke in druge kratkoročne obveznosti.

Kratkoročne obveznosti iz financiranja

Kratkoročne obveznosti iz financiranja so obveznosti iz naslova prejetih kratkoročnih posojil. Sem štejemo tudi tisti del sicer dolgoročnih posojil, ki zapadejo v naslednjem letu.

Pasivne časovne razmejitve

Analogno aktivnim časovnim razmejitvam gre pri pasivnih časovnih razmejitvah za vnaprej vračunane stroške ali kratkoročno odložene prihodke. Primer: Od dobavitelja prejmemo račun, datiran na 15. 01. 2008 za najemnino za mesec december 2007. Ker se najemnina nanaša na leto 2007, jo izkažemo kot strošek v bilanci za leto 2007, obveznost do dobavitelja, ki na 31. 12. 2007 še ne obstaja, pa izkažemo na pasivnih časovnih razmejitvah.

Preverite še izobraževanja iz – Računovodstvo in finance. Pomagali vam bodo razjasnili številne dileme iz prakse.