HRM

VPRAŠANJE:
Zanima nas, ali lahko kot lokalna skupnost zaposlimo delavca za pomožna dela pri urejanju javnih površin za obdobje 3-4 mesecev, torej za določen čas, v skladu 26. členom ZDR-1, četrta alineja, brez prijave na Zavod za zaposlovanje, s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tem, da imamo zagotovljena fin. sredstva v proračunu, vendar delovno ni sistemizirano, ker je potreba nastala zaradi trenutno povečanega obsega dela. 
ZJU pogodbo o zaposlitvi za določen čas ureja v 68. členu, zaposlitev za delo na strokovno-tehničnem delovnem mestu, se izvede po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo (katerimi?)
Če razmišljamo pravilno, bi lahko zaposlili delavca brez prijave potrebe po delavcu na Zavodu za zaposlovanje na podlagi 26. člena ZDR-1, vendar razloge za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas moramo upoštevati tiste, ki so  določeni  v 68. členu ZJU?

Če delodajalci zaposlujejo invalida ali invalide, morajo to prijaviti na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS, tako da na prijavnem obrazcu označijo, da je zavarovani delavec invalid.
S 1. 4. 2014 je pričela veljati nova Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 21/14), ki v primerjavi s prejšnjo uredbo uveljavlja nekatere novosti in sicer:

V 117. členu ZDR-1 je navedeno, da če je posameznemu delavcu zaradi njegovega statusa zagotovljeno večkratno varstvo pred odpovedjo, velja močnejše pravno varstvo.
Bistvo določbe tega člena je pravilo močnejšega pravnega varstva. V primerih, kar se v praksi pogosto pojavlja, da je delavec sočasno varovan večkratno pred odpovedjo, velja tisto varstvo, ki je za delavca močnejše oz. ugodnejše. Katero varstvo pred odpovedjo je močnejše, je treba presojati glede na to, katero varstvo delavcu v konkretnem primeru (ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera), zagotavlja daljše trajanje delovnega razmerja. V praksi se najpogosteje zastavljajo vprašanja, kaj se šteje za močnejše pravno varstvo, ko so podani razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Najpogostejši primer je, da je delavec hkrati invalid in starejši delavec. Tako je v tem primeru treba preverjati varstvo pred odpovedjo, ki ga zakon daje starejšemu delavcu (114. člen ZDR-1) v odnosu do varstva, ki ga zakon zagotavlja delavcem invalidom (116. člen ZDR-1). 

Predpisi Evropske unije_x000D_ Pogodba o Evropski uniji, temeljni akt Evropske unije (EU), podjetjem ali samozaposlenim posameznikom, ki imajo sedež v eni državi članici EU in izpolnjujejo pogoje za opravljanje posamezne dejavnosti v tisti državi ter želijo trajno in neprekinjeno opravljati gospodarsko dejavnost v drugi državi članici EU, daje pravico …

Omejitve in dolžnosti javnih uslužbencev glede sprejemanja daril za vse javne uslužbence, torej za celoten javni sektor, urejata dva predpisa, in sicer:
–       Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 63/07-upb, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF),
–       Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 58/03 in 56/15).
ZJU v 11. členu določa, da javni uslužbenec, ki opravlja javne naloge, ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, razen protokolarnih in priložnostnih daril manjše vrednosti. ZJU in uredba določata tudi vrednosti daril, in sicer:
–          darila manjše vrednosti so darila, katerih vrednost ne presega 62,59 evrov, oziroma katerih skupna vrednost v posameznem koledarskem letu ne presega 125,19 evrov, če so prejeta od iste osebe,
–          darila zanemarljive vrednosti pa so darila manjše vrednosti, katerih vrednost ne presega 20,86 evrov.

Letni dopust je pravica delavca in je namenjen regeneraciji njegovih psihofizičnih sposobnosti. Tej pravici se delavec ne more odpovedati, ne na način, da bi sam podal izjavo in ne na način, da bi se dogovoril z delodajalcem, zato tudi ZDR-1 v 164. členu določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust.  Zakon določa eno samo izjemo, ko je tak dogovor dovoljen, in sicer ob prenehanju delovnega razmerja.

Na kaj morate biti pozorni?
Delodajalec se ukvarja s storitveno dejavnostjo in ga kot takega ne zavezuje nobena kolektivna pogodba. V splošnem aktu (Pravilnik o plačilu za delo in povrnitvi stroškov v zvezi z delom) je določil, da so delavci upravičeni do povračila stroška za prevoz na delo in z dela v višini 60 odstotkov cene najcenejšega javnega prevoza in v tej višini tudi dejansko izplačuje ta strošek. Delavec nato na sodišču uveljavlja izplačilo kilometrine oziroma vsaj 100 odstotkov cene najcenejšega javnega prevoza. Kakšna, menite, da bo odločitev sodišča? 

V današnjih časih se lahko zanesemo na eno stvar – spremembe. Te nas spremljajo na vseh področjih, z njimi se soočamo tudi kadroviki, saj se spreminjajo zaposlitveni trendi ter generacije, ki jih zaposlujemo. Zadnja izmed takšnih je generacija Z ali skrajšano ‘gen Z’, ki vključuje generacije rojene med leti 1995 in 2015. Gre za generacijo, […]

Splošno_x000D_ Zakonska ureditev vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi je izredno pomembna, saj se na pravilno in zakonito vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi vežejo pomembne pravne posledice, kot so:_x000D_ _x000D_ datum začetka teka odpovednega roka pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (na kar se posledično veže tudi datum prenehanja pogodbe o …

Odpravnina in pogodba za določen čas, sklenjena pred 12. 4. 2013

Ali jo je treba izplačati?
Vprašanje:
Delodajalca zanima, ali mora delavcu, ki je z njimi sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas pred 12. 4. 2013 in mu bo ta potekla po tem datumu, izplačati odpravnino?

Delodajalca zanima, kako lahko delavci ob prenosu na drugega delodajalcu izkoristijo dopust in ali lahko na primer prenesejo celotni letni dopust na novega delodajalca. Dejansko stanje je bilo tako, da je naročnik storitev dosedanjemu izvajalcu storitev s 1. 6. odpovedal pogodbo o opravljanju storitev in prenesel opravljanje storitev skupaj z delavci na drugega izvajalca (delodajalca). Delavci pri prejšnjem delodajalcu niso izrabili letnega dopusta za letos, novi delodajalec pa ne ve, ali naj jim prizna celoten dopust ali samo sorazmeren del.

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk (Uradni list RS, št. 62/2015) (Štefka Korade Purg)
ZDR-1 v 184. členu ureja prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja, in sicer določa, da delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozile njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem. Navedeni delovni pogoji in dejavniki tveganja se določijo s podzakonskim aktom. Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk, objavljen v Uradnem listu št. 62/2015 (v nadaljevanju: pravilnik). 
 

30. 7. 2014 je v veljavo stopila novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). S to novelo je zakonodajalec uvedel pomembno spremembo 102. člena ZIZ, ki po novem dopušča posege na plačo delavca tudi pod zneskom minimalne plače, pod katero izvršbe do sedaj niso bile dopustne.

Pomembno za leto 2018 V letu 2018 lahko ob izpolnjevanju pogojev napredujejo javni uslužbenci, ki so nazadnje napredovali 1. 5. 2015.Javni uslužbenci napredujejo v višji plačni razred s 1. 4. 2018.Javni uslužbenci, ki napredujejo s 1. 4. 2018, pridobijo pravico do izplačila plače iz naslova tega napredovanja skladno z ZUPPJS17 …