HRM

Priporočamo, da v njem uredite tudi naslednje:
Določite primerna delovna mesta za delavce invalide:
V skladu s 37. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov morajo delodajalci določiti v sistemizaciji delovnih mest primerna delovna mesta za invalide ter druge ukrepe za ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu. Primerna delovna mesta za invalide so vsa delovna mesta, na katerih, ob upoštevanju izjave o varnosti z oceno tveganja, invalidnost ni ovira za enakovredno opravljanja dela.

Pri obravnavi dohodkov iz delovnega razmerja je treba ločiti delovnopravni in davčni vidik. V prvem odstavku 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) je določeno, da dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:

Nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je začel veljati konec lanskega leta, določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje mobinga, hkrati pa mora za to imenovati tudi odgovorno osebo. Inšpektorji odslej opravljajo še bolj poostren nadzor, pričakovati pa je še več primerov na sodiščih. 
Če zaposleni trdi, da je žrtev mobinga, mora delodajalec dokazovati, da je ravnal pravilno. To pomeni, da ima sprejete ustrezne akte (pravilnik o mobingu) in da izvaja aktivnosti, ki preprečujejo razvoj monbinga. 

V javnem sektorju, kot ga določata ZJU v 1. členu in ZSPJS v 2. členu, opravlja inšpekcijski nadzor več inšpekcij, in sicer:_x000D_ _x000D_ nadzor nad izvajanjem ZJU opravlja inšpekcija za sistem javnih uslužbencev, ki sicer v celotnem javnem sektorju nadzira izvajanje 1. do 21. člena ZJU in predpisov, sprejetih na …

ZDR-1 ureja možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, pri čemer je treba ločiti:

sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, lahko tudi z več delodajalci tako, da se doseže polni delovni čas, in
sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v posebnih primerih.

Zaposlitev s krajšim delovnim časom pomeni, da znaša delovna obveznost po pogodbi o zaposlitvi manj, kot je polna delovna obveznost (ta znaša praviloma 40 ur tedensko). Sklenitev take pogodbe o zaposlitvi je odvisna od volje delavca, ki želi tako pogodbo skleniti, in od volje delodajalca, ki soglaša s sklenitvijo take pogodbe o zaposlitvi. V javnem sektorju, kjer mora vsak delodajalec in vsak državni organ imeti sistemizacijo delovnih mest, pa je treba pri delovnem mestu tudi določiti delovno obveznost (polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega).
Posebej je treba opozoriti, da je treba ločiti sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas zaradi odločitve delavca oziroma delodajalca in sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v posebnih primerih. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v posebnih primerih je namreč posebej urejena v 67. členu ZDR-1 in pomeni pravico delavca, ki jo ta uveljavlja, delodajalec pa mu mora to pravico upoštevaje predpise s področja pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja in s področja zavarovanja za starševsko varstvo omogočiti.

V Uradnem listu RS, št. 92/2015 dne 4. 12. 2015 je bil objavljen Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (v nadaljevanju ZMinP-A).

Odločbe in mnenja Informacijskega pooblaščenca v zvezi z delodajalčevim nadziranjem delavca ter ugotavljanjem in dokazovanjem kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (Tanja Bohl)
Nadzor bolniškega staleža
Informacijski pooblaščenec je v mnenju št. 0712-1/2015/3169 z dne 16. 12. 2015 podal svoje stališče glede posredovanja izvidov s strani izvajalca medicine dela delodajalcu, pri čemer se je natančneje opredelil do vprašanja, ali je dopustno, da izvajalec medicine dela delodajalcu posreduje rezultate testiranj na alkohol, psihoaktivne snovi in prepovedane droge.

Delavec se preseli v kraj, ki je bolj oddaljen od podjetja, kjer dela, kot pa kraj, kjer je prej živel. Kako je v tem primeru s povračilom stroškov za prevoz na delo in iz dela?

Pravilnik o pogojih za pridobitev naziva državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor
V Uradnem listu št. 50 je bil objavljen Pravilnik o pogojih za pridobitev naziva državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor, ki ga je sprejel minister za finance na podlagi zakona, ki ureja javne finance.
Pravilnik določa:

pogoje za pridobitev naziva državni notranji revizor (DNR) oziroma preizkušeni državni notranji revizor (PDNR),
program izobraževanja za pridobitev nazivov DNR oziroma PDNR,
varstvo pravic kandidatov za pridobitev naziva,
izdajanje potrdil za naziva,
pogoje za imenovanje članov organov, ki skrbijo za izvedbo programa izobraževanja, ter sestavo in naloge organov.

Vprašanje:
Delavec zaposlen za določen čas zaradi povečanega obsega dela sproti vsako leto od 1.1.-31.12. npr. 3 zaporedna leta. Zanima nas konkreten izračun odpravnine. Osnova so 3 zadnje bruto plače ter 1/5 osnove za vsako leto. Zdaj pa nas zanima naslednje, ali se dobi odpravnina za vsa leta pri tem delodajalcu ali samo za leta 2013 in 2014 po zdr-1, ki uvaja odpravnino za pogodbe za določen čas? 

V Uradnem listu RS, št. 3/2018, je bila objavljena Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019, sprejeta na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Navedena uredba velja od 13. januarja 2018 dalje. Uredba o načinu priprave kadrovskih […]

Prijava podatkov v obvezna socialna zavarovanja v elektronski obliki (Renata Praća)
Poleg vlaganja prijav podatkov v papirni obliki neposredno na okencu prijavno-odjavne službe katere koli območne enote ali izpostave ter posredno prek pošte na zavod zavezanci lahko vložijo obrazce M tudi v elektronski obliki, in sicer neposredno prek državnega portala e-VEM za podjetja in podjetnike.
Od 1. 1. 2016 bodo morali vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, prijave, odjave in spremembe v obveznih socialnih zavarovanjih urejati prek portala e-VEM.

Glede na to, da je talent težko opredeliti, ga je posledično tudi težko prepoznati. Posamezna okolja, žal, tudi nimajo vedno želje prepoznati talentov in se zatekajo h generalizaciji zaposlenih. Vendar zaposleni niso med seboj enaki – med njimi obstaja razlika, ki izhaja iz tega, kaj delajo in kako delajo.
S prepoznavanjem talentov razvrščamo zaposlene v t. i. »A-ekipo«, ki jo sestavljajo najuspešnejši zaposleni z največjim potencialom, »B-ekipo«, ki jo sestavljajo zaposleni, ki so pomembni za uspešnost podjetja, ter »C-ekipo«, ki jo sestavljajo manj produktivni zaposleni.
Vendar, kako ugotoviti, kdo od zaposlenih sodi v katero ekipo? Na trgu je razvitih ogromno metod prepoznavanja talentov, prav tako je na voljo ogromno informacijskih orodij, ki nam lahko pri tem pomagajo. Generalno gledano pa lahko načine prepoznavanja talentov  delimo v dve metodi:

Temeljni razlog za pripravo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev v letu 2015 je bila nova ureditev oziroma prilagoditev področja zaposlovanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji določbam Zakona o tujcih, ki je na podlagi prenosa Direktive 2011/98/EU uveljavil koncept enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. To se po novem izdaja v enotnem postopku na upravnih enotah.

Zakaj je treba meriti kategorije na kadrovskem področju?
Ključno vprašanje, ko govorimo o merjenju rezultatov na kadrovskem področju, je to, zakaj te meritve sploh potrebujemo in kako nam bodo pomagale.

V petih korakih do učinkovite in zakonite ureditve delovnega časa
Za delodajalce je zelo pomembno, da imajo delovni čas za zaposlene delavce pravilno in zakonito urejen. Ravno delovni čas je tisti, ki se poleg dela samega med delodajalci najbolj razlikuje. Zato morajo biti delavci že ob sklenitvi delovnega razmerja seznanjeni, kakšen bo njihov delovni čas. V nadaljevanju je predstavljeno, kako lahko delodajalci sistematično in čim bolj preprosto, v nekaj korakih, zakonito uredijo delovni čas. Podrobneje si lahko o ureditvi delovnega časa preberete v poglavju 6/8  v priročniku Opisi delovnih mest in akt o sistemizaciji.

Delavec se izobražuje v lastnem interesu, ne glede na to pa od delodajalca zahteva prost dan z nadomestilom plače za pripravo na izpit. Ali je delodajalec v takem primeru dolžan omogočiti delavcu prost dan in mu za ta dan tudi nadomestiti plačo?

Osnovna obveznost delodajalca je, da delavcu za opravljeno delo izplača plačo. Če delodajalec plače ne izplača, stori prekršek, če pa je ne izplača v dveh zaporednih mesecih, lahko delavec tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. V ZDR-1 je plačilo za delo obravnavano v členih od 126 do 141.Plača je sestavljena …

Delodajalci nas pogosto sprašujejo, katere interne akte morajo sprejeti, da bodo zadostili vsem predpisom in da bodo v zadostni meri poskrbeli tako za svojo varstvo kot tudi za varstvo vseh zaposlenih. Opozarjamo na pet najpomembnejših internih aktov, ki jih morajo sprejeti vsi delodajalci. 
1. AKT O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST
PRAVNA PODLAGA: 2. odstavek 20. člena Zakona o delovnih razmerjih  
VSEBINA: Delodajalci so dolžni s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela. Ta obveznost sicer ne velja za manjše delodajalce, ki zaposlujejo do 10 delavcev, vendar sprejem akta priporočamo prav vsem delodajalcem, saj se z njim uresničuje ustavna pravica, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Akt o sistemizaciji delovnih mest ima še več uporabnih lastnosti, na primer pri zaposlovanju, pri načrtovanju, organiziranju in delitvi dela, pri prenehanju veljavnosti pogodb o zaposlitvi …

Zanima nas, kako je s spremembo akta o sistemizaciji, ko uvedemo novo delovno mesto? Kako pogosto bi morali spreminjati akt o sistemizaciji? Katere so glavne zadeve, zaradi katerih je treba spremeniti akt o sistemizaciji oziroma sprejeti novega?

Akt o sistemizaciji delovnih mest je splošni akt delodajalca, s katerim ta določi področja dela, delovna mesta ali vrste dela in pogoje za opravljanje dela za posamezno delovno mesto ali vrsto dela. Z njim se uresničuje ena izmed ustavnih pravic. V 49. členu Ustave RS je med drugim določeno, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Ravno zaradi navedenega morajo biti pogoji za opravljanje dela določeni in zapisani vnaprej – pred zaposlitvijo novega delavca.

Kje se delodajalci najpogosteje motijo, ko sestavljajo pogodbe?
Delodajalci, predvsem manjši, pogosto delajo napake pri sestavi in sklepanju pogodb o zaposlitvi, kljub temu da ZDR velja z manjšimi spremembami že od 1. 1. 2003 naprej:
1. Praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe delodajalci delavcem ne izročijo pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi. Prav tako delavcem ne izročijo fotokopije prijave v zavarovanje v 15 dneh od nastopa dela.
2. Delodajalci uporabljajo enake vzorce za sklenitev pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in določen čas.