fbpx

Prijava v portal: 

Hitri koeficient likvidnosti in koeficient pospešene likvidnosti

Hitri koeficient likvidnosti = (denar + takoj unovčljivi vrednostni papirji) / celotni kratkoročni dolgovi

Teoretični normativ (0,5 : 1) — v praksi je za naše poslovanje dobro že 0,2 : 1

Komentar: Normativ je, da bi morali imeti toliko denarja v blagajni in na TRR, da bi lahko takoj vedno poravnali 50 odstotkov vseh kratkoročnih obveznosti. Kazalnik normira minimalno potreben znesek denarja za vsakodnevno poravnavanje zapadlih kratkoročnih dolgov. Če bi imeli na računu veliko denarja in ga ne bi obračali, bi to pomenilo slabšo rentabilnost.

Želite razširiti vaše znanje ter se podučiti o bilanci stanja? Preberite članek Bilanca stanja

koeficient hitre likvidnosti in koeficicient pospešene likvidnosti

Koeficient pospešene likvidnosti = denar + takoj unovčljivi vrednostni papirji + terjatve + kratkoročne finančne naložbe / celotni kratkoročni dolgovi

Teoretični normativ (1 : 1) — v praksi je za naše poslovanje dobro že 0,8 : 1

Komentar: Kratkoročna sredstva brez zalog se mora financirati s kratkoročnimi dolgovi. Pravilo 1 : 1 drži, če so vse zaloge financirane z dolgoročnimi dolgovi. Če je koeficient previsok, to ni dobro, saj vpliva na slabšo rentabilnost. Prav tako je treba analizirati terjatve (zapadle in neplačane, v tožbi, prisilna poravnava, stečaj) in finančne naložbe (ali so unovčljive in po kakšni ceni). Če tega ne naredimo, se lahko zgodi, da bo kazalnik na papirju dober, v resnici pa imamo težave z likvidnostjo, saj ne moremo plačevati svojih kratkoročnih obveznosti.

Koeficient likvidnosti

📣Izpolnite obrazec, mi pa vam bomo željeno vsebino, ki si jo lahko tudi natisnete, posredovali na e-poštni naslov.

Koeficient kratkoročne likvidnosti = denar + takoj unovčljivi vrednostni papirji + terjatve + kratkoročne finančne naložbe + zaloge / celotni kratkoročni dolgovi

Teoretični normativ (2 : 1)

Komentar: Koeficient nam pove, koliko kratkoročnih sredstev (predvsem zalog) je financiranih z dolgoročnimi viri.

V teoriji naj bi imeli na 200 enot kratkoročnih sredstev 100 enot kratkoročnih virov in 100 enot dolgoročnih virov (normativ 2:1). V praksi je dober izračun med 1 do 1,5 (proizvodnja nad 1 in trgovina okoli 1). Treba je analizirati terjatve (zapadle in neplačane, v tožbi, prisilna poravnava, stečaj), finančne naložbe (ali so unovčljive in po kakšni ceni) in zaloge (obračanje, nekorantne). Če je vrednost nižja od 0,2, je zelo primeren predlog za prisilno poravnavo.

Preverite še izobraževanja iz –Računovodstvo in finance. Pomagali vam bodo razjasnili številne dileme iz prakse.