Kompetence vodij za upravljanje stresa pri sodelavcih

V nadaljevanju predstavljamo 2 izmed mnogih kompetenc vodij, potrebnih za upravljanje stresa pri sodelavcih, ki so jih z usmerjeno raziskavo identificirali in s ponovitvijo raziskave tudi potrdili psihologi specialisti psihologije dela, združeni pod skupnim projektom treh angleških strokovnih združenj, to so: CIPD (Chattered Institute of Personel and Development), HSE (Health and Safety Executive) in IIP (Investors in People).

Namig:

Preverite razvitost svojih kompetenc za upravljanje stresa pri svojih sodelavcih z orodjem, ki so ga izdelali zgoraj omenjeni strokovnjaki. V angleškem jeziku je brezplačno dostopen na spletni strani: http://www.hse.gov.uk/stress/mcit.htm.

KOMPETENCA	POD-KOMPETENCA	VEDENJE: ü ŽELENO X NEŽELENO	PRIMERI VEDENJA VODJE
RAZUMEVANJE IN UPRAVLJANJE TEŽAVNIH SITUACIJ	Upravljanje konfliktov	ü	V konfliktnih situacijah deluje kot mediator. Pri nesoglasjih posreduje, preden ta prerastejo v prepir. Pri posredovanju pri konfliktu v timu je objektiven. Konflikt rešuje odprto, s konfrontacijo.



		X	Deluje tako, da rajši ohranja navidezen mir, namesto, da bi konflikte pomagal razreševati.
	Uporaba organizacij-skih virov	ü	Po potrebi poišče nasvet pri drugih vodjih. Po pomoč in vire se obrne na kadrovsko službo. Ko je potrebno, poišče pomoč pri specialistih za zdravje pri delu (psihologu, promotorju zdravja pri delu, zdravniku ipd.)


	Prevzemanje odgovornosti za razreševanje problemov	ü	Po razrešitvi konflikta preverja in še naprej spremlja razvoj dogodkov. Sodelavcem, ki so bili trpinčeni, nudi podporo. Jasno izrazi, da so posamezniki odgovorni za neuspešno razrešitev konfliktov.


		X	Ignorira trpinčenje in drugo nedopustno vedenje v delovnem okolju.
VODENJE POSAMEZNIKA ZNOTRAJ TIMA	Dostopen	ü	Rajši kot preko e-sporočil komunicira osebno. Redno poskrbi, da imajo vsi sodelavci možnost z njim govoriti na ‘štiri oči’. Ažurno odgovarja na klice in e-sporočila. Kadar se ga potrebuje, je na voljo za pogovor.



	Družaben	ü	Poskrbi za male nagrade ali priboljške. S člani tima se druži tudi neformalno. Pripravljen se je na delovnem mestu tudi pošaliti.


	Empatično vključevanje	ü	Spodbuja vse sodelavce k sodelovanju v diskusiji in prispevanju. Kadar sodelavci potrebujejo pomoč, jim prisluhne. Potrudi se, da ugotovi, kaj posameznike pri delu motivira. Poskuša razumeti mnenja in stališča sodelavcev. Pokaže zanimanje za zasebno življenje sodelavcev. Redno povpraša sodelavce, kako so. Vsem sodelavcem izkazuje enako pomembnost.






		X	Rajši, kot da bi preveril, domneva, da so sodelavci v redu.