Nadzorujejo tudi izvajanje zakonov in predpisov, ki to izrecno določajo, npr. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.
Inšpektorji vodijo upravni postopek na prvi stopnji, o pritožbah zoper njihove odločbe pa odloča Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pristojnosti inšpektorja za delo, ki izhajajo iz zakona o inšpekciji dela
Postopek inšpekcijskega nadzora se vodi po uradni dolžnosti, razen če zakon določa drugače. Novi Zakon o inšpekciji dela je določil tudi, da se prednostno obravnava prijave, iz katerih nedvoumno izhaja verjetnost, da bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe ali da gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojen inšpektorat.
Inšpektor ima pri opravljanju nadzora pravico pregledati sredstva za delo, delovne prostore, delovno okolje, delovišča, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente delodajalca in ugotoviti istovetnost oseb, ki pri delodajalcu opravljajo delo in druga z zakonom določena dejanja. Ima pravico brez predhodnega obvestila in brez dovoljenja delodajalca, ne glede na delovni čas, vstopiti v delovne prostore, na delovišča, k napravam in v druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost. Podrobneje pooblastila določa Zakon o inšpekcijskem nadzoru. Novo pooblastilo je, da ima inšpektor pravico naročiti neodvisen odvzem vzorcev ali meritve v času, v delovnem prostoru ali v delovnem okolju, ki ga sam določi.
Zavezanec oziroma delodajalec je po Zakonu o inšpekciji dela dolžan:
- inšpektorju zagotoviti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva,
- izvršiti odločbo inšpektorja in o tem obvestiti inšpektorja v osmih dneh po izteku posameznega roka za odpravo nepravilnosti,
- ravnati v skladu z drugimi ukrepi inšpektorja, ki so določeni z zakonom.
Več o tej temi preberite v priročniku Varnost in zdravje pri delu