Predmetna določba se bo začela uporabljati šest mesecev od uveljavitve novele. Za vzpostavitev centraliziranega zbiranja podatkov mora Uprava RS za javna plačila namreč najprej vzpostaviti posebne evidenčne račune o plačilnih transakcijah, opravljenih v breme zavezancev, ponudniki plačilnih storitev pa ji bodo dolžni sporočati podatke o stanju na računih in o vseh plačilnih transakcijah, opravljenih v breme računov zavezancev, na način, ki ga bo predpisal minister, pristojen za finance. V skladu z 2. odstavkom 24. člena ZDIJZ – C minister predmetni predpis izda v roku štirih mesecev od uveljavitve zakona.
Objava pogodb iz postopkov javnega naročanja, koncesijskega razmerja in javno-zasebnega partnerstva
Določba 5. odstavka 10. a člena ZDIJZ-C se nanaša tako na že obstoječe zavezance kot na tiste subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so naročniki v postopkih javnega naročanja, koncedenti ali javni partnerji v javno-zasebnem partnerstvu. Ureja obvezno objavo pogodb o izvedbi javnega naročila, koncesijskih pogodb in pogodb o javno-zasebnem partnerstvu, na spletnih straneh, ki so namenjene izvajanju elektronskega javnega naročanja. Pogodbe (če vsebujejo npr. osebne podatke se objavijo v obliki delnega dostopa) bodo objavljene v roku 48 dni od oddaje javnega naročila, podelitve koncesije ali izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, v strojno berljivem formatu. Način objave, možne formate in mesto objave določi minister, pristojen za upravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Predmetna določba se začne uporabljati šest mesecev od uveljavitve novele.
Vzpostavitev registra zavezancev
Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve (AJPES) bo v roku šest mesecev od uveljavitve novele vzpostavila javni register vseh zavezancev. Vanj se vpišejo:
- zavezanci iz 1. člena ZDIJZ (t.i. stari zavezanci),
- tisti novi zavezanci, pri katerih se prevladujoč vpliv izvaja neposredno ali posredno preko druge gospodarske družbe na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala in
- tisti novi zavezanci, v katerih Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, neposredno ali posredno, nastopajo kot ustanovitelji.
Zavezanci bodo v register vpisani ali iz njega zbrisani neposredno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc (sodnega in poslovnega registra, centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev in drugih uradnih evidenc) in podatkov, ki jih bodo dolžna posredovati ministrstva, organi lokalnih samoupravnih skupnosti in druge pravne osebe javnega prava, za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, katerih ustanovitelji so oz. ki so jim podelili javno pooblastilo ali ki izvajajo javno službo iz njihove pristojnosti.
Ministrstva in organi samoupravnih lokalnih skupnosti bodo morali AJPES posredovati elektronsko prijavo za vpis zavezancev v register zavezancev iz svoje pristojnosti, in sicer za osebe javnega prava, izvajalce javnih služb in nosilce javnih pooblastil ter pravne osebe zasebnega prava, ki niso gospodarske družbe, v katerih je eden od ustanoviteljev ministrstvo ali organ samoupravne lokalne skupnosti. Rok za izpolnitev te obveznosti je 15 dni po ustanovitvi pravne osebe oziroma podelitvi javnega pooblastila ali začetka izvajanja javne službe. Enaka obveznost velja tudi za izbris pravne osebe iz registra (v roku 15 dni po prenehanju obstoja pogojev za zavezanost po ZDIJZ so zavezanci za posredovanje podatkov dolžni posredovati elektronsko prijavo za izbris iz registra).
Za vpis oz. izbris osebe zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, velja enaka obveznost tudi za druge osebe zasebnega prava, ki v teh pravnih osebah nastopajo kot ustanovitelji.
Po prejemu popolne prijave za vpisa ali izbris iz registra zavezancev, bo AJPES izvedel vpis oz. izbris zavezanca in o tem obvestil prijavitelja. Vsebino in način prijave določi minister, pristojen za upravo s podzakonskim aktom, ki mora biti sprejet v roku treh mesecev od uveljavitve novele.
Za pravno osebo, ki bo vpisana v register, se bo domnevalo, da je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. V postopku z zahtevo pa bo dostop do informacij lahko zavrnila, če bo izkazala, da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po zakonu ali da so informacije nastale v času, ko ni bila pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zoper takšno odločitev bo dovoljena pritožba na Informacijskega pooblaščenca.
Podatki iz registra zavezancev bodo javni in na spletni strani AJPES dostopni brezplačno, na način, ki ga bo določil minister, pristojen za upravo. Rok za izdajo podzakonskega predpisa je 3 mesece od uveljavitev novele.
Omejitev načela prostega dostopa in nove izjeme
Novela v novem 5. odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če ta, z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami, očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oziroma je očitno, da je zahteva ali so zahteve šikanoznega značaja.
Gre za omejitev pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki bo v praksi prišla v poštev izjemno redko. Dokazno breme, da je prosilec »zlorabil« pravico, bo namreč na organu zavezancu. Ta bo v postopku moral izkazati ne samo, da gre za zlorabo, ampak, da je ta zloraba očitna oziroma da gre za očitno šikanozno zahtevo. Novela ZDIJZ – C s predmetno določbo sledi praksi Informacijskega pooblaščenca in Upravnega sodišča RS, ki sta že pripoznala, da je pravico dostopa do informacij javnega značaja izjemoma mogoče omejiti, iz razloga zlorabe pravice (sodba Upravnega sodišča RS št. III U 240/2014-15 z dne 7. 11. 2013 v povezavi z odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-117/2012/3 z dne 20. 6. 2012).
Spremembe glede zaračunavanja stroškov
Z novelo ZDIJZ – C se spreminja 34. člen zakona, ki ureja stroške posredovanja informacij. Črtana je določba, da je vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja vedno brezplačen. Po novem bo vpogled v zahtevano informacijo brezplačen le, kadar ne bo terjal izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom zakona (prekrivanja varovanih, npr. osebnih, podatkov).
Ob tem se bistveno spreminja ureditev, po kateri je Vlada RS predpisala okvirni stroškovnik (ta je bil določen z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja), na tej podlagi pa je vsak zavezanec imel svoj stroškovnik za zaračunavanje materialnih stroškov, ki ga je moralo potrditi ministrstvo, pristojno za upravo. Po novem bo Vlada RS, po predhodnem mnenju Informacijskega pooblaščenca, predpisala enota pravila za zaračunavanje in enotni stroškovnik, v skladu s katerim bodo organi lahko zaračunavali materialne stroške. Zaračunavanje materialnih stroškov še vedno ne bo obvezno. Drugi odstavek 34. člena, ki določa, da organ prosilcu lahko zaračuna materialne stroške, namreč še vedno ostaja v veljavi.
Pravila za zaračunavanje materialnih stroškov in enotni stroškovnik mora Vlada RS sprejeti v roku petih mesecev od uveljavitve novele ZDIJZ-C. Do takrat se za zaračunavanje stroškov posredovanja informacij uporabljajo do sedaj veljavne določbe 34. in 35. člena ZDIJZ.
Več o tej temi preberite v priročniku Priročnik za ravnatelje s spletnim stičiščem e-Ravnatelj