Na podlagi konvencije pa je potrebno v primeru dohodka iz zaposlitve (odvisnih osebnih storitev), poleg uporabe prvega odstavka 15. člena, ki se nanaša na te dohodke, presojati pravico do obdavčitve v Sloveniji še po drugem odstavku tega člena.
V drugem odstavku 15. člena konvencije je namreč določena izjema od pravila v prvem odstavku, in sicer velja le ta za kratkotrajno zaposlitev v državi dela (Sloveniji), ki traja manj kot 183 dni, vendar ob upoštevanju
dveh pogojev, ki sta prav tako določena v tem členu.
Drugi odstavek 15. člena namreč določa, da se ne glede na prvi odstavek, dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve (Italije), ki se izvaja v drugi državi pogodbenici (Sloveniji), obdavči samo v državi rezidentstva
prejemnika dohodka (Italiji), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v katerem koli , ki se začne ali konča v zadevnem davčnem letu, in
- prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, oziroma se plača v njegovem imenu, in
- prejemka ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
Navedeno pomeni, da pogoj, da se njegov dohodek iz zaposlitve obdavči le v državi rezidentstva, tj. Italiji ne bodo več izpolnjen, ko poteče 183 dni v kateremkoli obdobju dvanajstih mesecev. Tako se lahko v tem primeru prejeti dohodek
iz zaposlitve obdavči v državi, kjer se zaposlitev izvaja, tj. Sloveniji.
V primeru, kadar tuji delodajalec v Slovenijo napoti delavca, v Sloveniji ni t.i. plačnika davka (tuj delodajalec ni rezident Slovenije, niti nima poslovne enote v Sloveniji). Delavec (rezident Italije) je v skladu z ZDoh-2 in ZDavP-2 dolžan sam napovedati
dohodke iz zaposlitve, dosežene z opravljanjem dela v Sloveniji.
Drugi odstavek 285. člena ZDavP-2 namreč določa, da če dohodek iz zaposlitve izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve mora nerezident vložiti v sedmih dneh od dneva izplačila dohodka pri davčnemu organu.
Za primere kratkotrajnih zaposlitev na območju države dela – Sloveniji, in sicer v primeru, ko se ta dohodek ne šteje za odbitno postavko v državi dela (Sloveniji), ker delodajalec ni zavezanec za davek v državi dela (Sloveniji), ker
ni niti njen rezident niti nima poslovne enote v državi dela (Sloveniji), davčni organ v Sloveniji ne sme obdavčevati dohodkov iz zaposlitve. To ugodnost iz konvencije mora davčni zavezanec (prejemnik dohodka) uveljavljati v posebnem postopku pred davčnim organom.
Kadar prejemnik dohodka v skladu s konvencijo ni zavezan za plačilo davka od tega dohodka, mora v napovedi za odmero akontacije dohodnine uveljavljati ugodnosti, določene v konvenciji (264. člen ZDavP-2). Navedeno pomeni, da mora
delavec (rezident Italije) napovedati dosežen dohodek v Sloveniji že ob prvem izplačilu dohodka, vendar v napovedi uveljavlja ugodnost, določeno v konvenciji (do poteka 183 dni navzočnosti v Sloveniji v kateremkoli obdobju dvanajstih mesecev).
Davčni organ v postopku odmere akontacije dohodnine na podlagi napovedi, v kateri prejemnik dohodka uveljavlja ugodnosti iz konvencije, presoja izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 15. člena konvencije. V ta namen je potrebno predložiti pogodbo
o zaposlitvi, iz katere je razviden čas trajanja delovnega razmerja oziroma čas trajanja dela na območju Slovenije, ter kdo je izplačevalec dohodka.
Možni primeri glede časa trajanja zaposlitve, ob predpostavki, da sta izpolnjena tudi druga dva pogoja iz drugega odstavka 15. člena konvencije, so:
- kadar je v pogodbi o zaposlitvi določen čas trajanja dela na območju Slovenije, krajši od 6 mesecev, je zavezanec upravičen do oprostitve plačila davka;
- kadar je v pogodbi o zaposlitvi določen čas trajanja dela na območju Slovenije daljši od 6 mesecev, se akontacija dohodnine odmeri od dohodka, ki ga je dosegel s prvim dnem opravljanja dela v Sloveniji;
- kadar je v pogodbi o zaposlitvi določen čas trajanja dela na območju Slovenije krajši od 6 mesecev, iz pogodbe pa je razvidno, da obstaja možnost podaljšanja, se akontacija dohodnine odmeri od dohodka, ki ga je dosegel
s prvim dnem opravljanja dela v Sloveniji.
V primeru, da davčni organ odmeri akontacijo dohodnine od začetka opravljanja dela v Sloveniji, in se kasneje izkaže, da je zaposlitev v Sloveniji trajala manj kot 6 mesecev zaradi različnih razlogov, ima zavezanec možnost v skladu z 262. členom ZDavP-2
uveljavljati vračilo davka. Ti razlogi so lahko npr.: prekinitev dela in odhod iz Slovenije zaradi daljše bolezni, predčasna premestitev iz Slovenije, odpoved delovnega razmerja in odhod iz Slovenije, in podobno.
Torej v primeru, ko italijanski delodajalec nima poslovne enote v Sloveniji, je dolžan rezident Italije sam napovedati dohodke iz zaposlitve, dosežene z opravljanjem dela v Sloveniji, v sedmih dneh od dneva izplačila dohodka.
Če je iz pogodbe o zaposlitvi razvidno, da gre za kratkotrajno zaposlitve, brez možnosti podaljšanja napotitve, lahko delavci uveljavljajo ugodnosti, določene v mednarodni pogodbi (oprostitev obdavčitve v Sloveniji). O oprostitvi obdavčitve
v Sloveniji odloči davčni organ na podlagi napovedi.
Še več odgovorov na taka in podobna vprašanja boste dobili na seminarju Napotitev delavcev na delo v tujino, dne 23. 11. 2015.
Več o tej temi preberite v priročniku Ključne kompetence zaposlenih v praksi