ODGOVOR
Odgovor na navedeno vprašanje vsebuje opredelitev pravice do minimalne plače, kot jo daje 2. člen Zakona o minimalni plači, ki določa, da je minimalna plača mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času.
Minimalna plača je torej plačilo oziroma mesečna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času. Pri tem sta za odgovor na postavljeno vprašanje ključni dve sestavini navedene opredelitve pravice do minimalne plače, in sicer:
- da je minimalna plača mesečna plača in se torej v minimalno plačo šteje vse sestavine plače, ki so po predpisih vključene v plačo. Plača v javnem sektorju je opredeljena v prvem odstavku 5. člena ZSPJS, ki določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. V zvezi s tem se je pogosto kot problematična izkazala ureditev, da se v minimalno plačo všteva tudi delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, vendar glede na opredelitev minimalne plače in pojma plače tega dela plače brez spremembe zakonodaje ni mogoče izločiti iz minimalne plače. Prav tako se je do spremembe oziroma dopolnitev Zakona o minimalni plači v letu 2015 z Zakonom o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 92/15) večkrat kot problematično izpostavilo ureditev minimalne plače, po kateri so bili v minimalno plačo vključeni tudi vsi dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, npr. dodatek za delo ponoči ali dodatek za delo v nedeljo, na praznik ali drug dela prosti dan. V drugem členu Zakona o minimalni plači je po dopolnitvi zakona konec leta 2015 sedaj izrecno navedeno, da se v minimalno plačo ne všteva: dodatka za nočno delo, dodatka za delo ponoči ter dodatka za delo na nedeljo in dela proste dneve po zakonu. Ostale dodatke, ki sodijo v sklop dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, razen dodatka za nadurno delo, ki se vseskozi ne šteje v znesek minimalne plače, pa se tudi po dopolnitvi Zakona o minimalni plači, še vedno všteva v znesek minimalne plače, npr. dodatek za izmensko delo ali dodatek za delo v neenakomernem delovnem času. Ta sprememba v opredelitvi minimalne plače, iz katere so izvzeti trije dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, velja za plačilo dela, ki je bilo opravljeno od 1. 1. 2016 dalje.
- Enaka opredelitev plače velja tudi v zasebnem sektorju na podlagi drugega odstavka člena ZDR-1, ki enako kot 5. člen ZSPJS določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, pri čemer posebej izpostavlja, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost.
- da je minimalna plača mesečna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času, kar pomeni, da se plačilo nadurnega dela in dodatek za nadurno delo ne šteje v znesek minimalne plače in ga morajo zaposleni torej prejeti poleg minimalne plače. Prav tako to velja tudi za dodatek za pripravljenost, ker tudi v primeru pripravljenosti ne gre za plačilo za delo v polnem delovnem času in ga morajo zaposleni prejeti poleg zneska minimalne plače.
- V zvezi z višino minimalne plače je treba posebej poudariti tudi, da je zaposlenemu treba izplačati minimalno plačo ne glede na dosežene delovne rezultate oziroma da se zaposlenemu zaradi nedoseganja postavljenih delovnih rezultatov ne sme znižati mesečne plače pod višino minimalne plače. Nedoseganje delovnih rezultatov je namreč lahko razlog za uvedbo disciplinskega postopka ali uvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
- Prav tako je treba opozoriti, da se v znesek minimalne plače ne sme vštevati prejemkov iz dela ali v zvezi z delom, ki niso sestavni del plače, npr. nadomestilo stroškov prehrane med delom, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, dnevnice itd.