fbpx

Prijava v portal: 

Odpoved zaradi nesposobnosti

Odpoved delovnega razmerja zaradi nesposobnosti v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih ZDR-1

V skladu z določilom druge alineje prvega odstavka 89. člena Zakon delovnih razmerjih lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja – t. i. razlog nesposobnosti.

Z ZDR-1 definicija razloga ni bila spremenjena, čeprav je dejansko konkretna odpoved zaradi krivdnih razlogov najmanj določena in v praksi povzroča največ težav oziroma se ga večina delodajalcev dejansko izogiba, kar izkazuje tudi relativno skopa sodna praksa na tem področju.

Odpoved delovnega razmerja zaradi nesposobnosti v skladu z zakonsko definicijo sestavljata dve različni situaciji:

  • ko delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno (t. i. subjektivna nesposobnost);

  • ko delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (t. i. objektivna nesposobnost).

Pri t. i. subjektivni nesposobnosti je treba biti pri presojanju delavčevega ravnanja izredno previden, saj je razlog nesposobnosti podan le takrat, kadar ne gre za krivdno ravnanje delavca. V primerih, kadar je nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov posledica delavčeve malomarnosti, ne moremo govoriti o razlogu nesposobnosti, pač pa o krivdnem razlogu.

Delodajalec je dolžan delavca v skladu z določilom 2. odstavka 85. člena ZDR-1 pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pisno seznaniti z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.

Pisno seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga oseba, ki jo je pooblastil delavec.

Odpoved zaradi nesposobnosti je jasno določena v skladu s 3. odstavkom 89. člena ZDR-1, da mora delodajalec delavcu redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Za razliko od poslovnega razloga je torej razlog nesposobnosti še vedno vezan na objektivni šestmesečni rok.

Za vas smo pripravili še bolj podrobne opise z dodanimi praksami iz sodišča in odlično razloženo zakonodajo Zakon o delovnih razmerjih:

Dodaj odgovor