fbpx
Košarica
Slovenska zastava
Hrvaška zastava

Prijava v portal: 

Plačni razredi javni sektor

Plačni sistem v javnem sektorju je po mnenju uporabnikov postal nepregleden, netransparenten, zakonsko določanje minimalne plače posega v vedno višje tarifne razrede, kar vpliva na motiviranost zaposlenih za opravljanje dela.  Plačni razred v javnem sektorju je torej potreben temeljite prenove.

Sedanja ureditev

Plačni sistem v javnem sektorju ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS kot temeljni zakon, na njegovi podlagi je bilo sprejetih več podzakonskih predpisov (uredb in pravilnikov), sklenjena je bila tudi Kolektivna pogodba za javni sektor – KPJS, pri določanju plač pa je treba upoštevati tudi tarifne dele kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev.

Obseg veljavnosti zakona

ZSPJS ureja plače funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pri čemer javni sektor, opredeljen v tem zakonu in v Zakonu o javnih uslužbencih – ZJU, sestavljajo:

  • državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti,
  • javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi,
  • druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Javni uslužbenec je opredeljen kot zaposleni, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, razen funkcionarja.

Funkcionar je oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, z izvolitvijo ali z imenovanjem ter druga oseba, ki jo kot funkcionarja izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Vse funkcije v Republiki Sloveniji so navedene v Prilogi 3 ZSPJS.

Plačne skupine in plačne podskupine

ZSPJS zajema celoten javni sektor, zato so delovna mesta, nazivi in funkcije v posameznih dejavnostih oziroma v državnih organih in občinah združene na podlagi skupnih značilnosti. ZSPJS v 7. členu uvaja plačne skupine, ki jih sestavljajo funkcije oziroma delovna mesta ter nazivi, ki so značilni za posamezno dejavnost oziroma delovna mesta in nazivi, ki so istovrstni za različne dejavnosti. Znotraj plačnih skupin so upoštevaje skupne značilnosti, posebna pooblastila in odgovornosti ter vsebino dela oblikovane plačne podskupine.

Plačni razred javni sektor

Prenesite plačne skupine in plačne podskupine z vsebino. Vsebina vam je na voljo v .pdf formatu. 

Pogajanja o novem plačnem sistemu in plačni razredi javni sektor

»Ob pritiskih za povečevanje plač je vse pogosteje prihajalo do parcialnih rešitev, s čimer se vedno znova rušijo razmerja med plačami posameznih poklicnih skupin ter med plačami javnih uslužbencev ter direktorjev in funkcionarjev.

V času od sprejetja do pričetka izplačil po novem sistemu je bil zakon (ZSPJS) večkrat noveliran, v tem obdobju je bila sprejeta tudi vrsta podzakonskih aktov, ki so bili nujni za njegovo izvajanje. Začetek izvajanja plačnega sistema je tako sovpadel z začetkom ekonomske in finančne krize. 

Šele v letu 2018 so Vlada in reprezentativni sindikati podpisali dogovor, s katerim so ugotovili, da so realizirane vse obveznosti iz naslova odpravljanja anomalij. V letu 2020 je bil odpravljen zadnji varčevalni ukrep, sprejet v času ekonomske in finančne krize.« (Vir: gov.si)

Pogajanja o plačnem sistemu v javnem sektorju

Kot ena ključnih točk prenove plačnega razreda v javnem sektorju se vse bolj izrisujejo dileme, povezane z vzpostavitvijo stebrov dejavnosti, in vprašanja, ali naj bi bila primerljivost zagotovljena samo znotraj posameznega stebra ali, tako kot je zdaj, po celotnem javnem sektorju. Večini sindikatov se zdi zadnje, torej primerljivost med stebri, pogoj, da bi vanje sploh privolili, pričakujejo pa tudi, da se bo njihovo oblikovanje definiralo v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Med tistimi, ki so izrazili zadržke do primerljivosti med stebri, so, na primer, zdravniki.

Prenova 5 plačilnih stebrov

Vlada je v izhodiščih za prenovo predvidela pet plačnih stebrov: v prvem bi urejali plače funkcionarjev vseh vej oblasti in direktorjev, v drugem stebru bi bili uslužbenci v državnih organih, lokalnih skupnostih, javnih skladih in javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti ter gasilci, v tretjem zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, v četrtem uslužbenci v izobraževanju, kulturi in raziskovalni dejavnosti, v petem pa delavci v drugih javnih zavodih.

»Pripravljeni smo se pogovarjati o tem, da se določene specifike plačnega sistema urejajo v okviru stebrov, pod pogojem, da je zagotovljena primerljivost med posameznimi stebri. Potrebujemo mehanizem primerljivosti med delovnimi mesti ali skupinami skozi celoten javni sektor. Skrbi nas, da se želijo tej primerljivosti izogniti, kar pa za nas ni sprejemljivo,« je izpostavil Jakob Počivavšek, vodja pogajalske druge skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Kako se bodo pogajanja zaključila?

Kakšen bo nov plačni sistem?

Kdaj bodo novosti pričele veljati?

Kaj bodo pomenile za javne uslužbence ter tudi za funkcionarje?

Kako se naj novosti implementirajo v prakso?

To so ključna vprašanja, na katera je treba nujno odgovoriti. Ko se zaključijo pogajanja in sklenejo dogovori, se sprejmejo in uveljavijo zakoni in podzakonski akti ter kolektivne pogodbe se šele prične delo kadrovskih, računovodskih in ostalih strokovnjakov, ki morate nov sistem pravočasno in pravilno uvesti v prakso.

Preverite še ostala izobraževanja iz – HRM in Računovodstvo in finance. Pomagali vam bodo razjasnili številne dileme iz prakse.