Pogodba o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi je jasno določena v zakonu Zakon o delovnih razmerjih in določa, da se pogodba o zaposlitvi sklene v pisni obliki (obličnost).

Ne glede na to, da zakon izrecno zahteva pisnost, pa to ni razlog, da bi bila pogodba o zaposlitvi, ki ne bi bila sklenjena pisno, neveljavna.

Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da delovno razmerje obstaja tudi, če pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena v pisni obliki.

Za dokazovanje obstoja delovnega razmerja morajo obstajati elementi delovnega razmerja in delavčevo prepričanje, da je pri delodajalcu v delovnem razmerju. Opozoriti je treba tudi na to, da v dvomu pri delovnih razmerjih velja, da se za delavca uporabljajo najugodnejše pravice.

Zakon o delovnih razmerjih 11. člen (pogodba o zaposlitvi)

1. S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje.

2. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovor- jenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.

3. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

4. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz opravičenih razlogov ne začne delati.

5. Opravičeni razlogi po tem zakonu, zaradi katerih delavec ne začne delati, so primeri, ko je delavec opravičeno odsoten z dela po zakonu ali kolektivni pogodbi, lahko pa jih s pogodbo o zaposlitvi določita tudi stranki sami.

Komentar:

(1) Osnova za sklenitev delovnega razmerja je pogodba o zaposlitvi. S tem se uresniči načelo, da se delovna razmerja urejajo s pogodbo. Z dnem podpisa pogodbe, razen če ni v pogodbi določeno drugače, se začenjajo uresničevati pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kar ima za posledico tudi uresničevanje pravic iz socialnega zavarovanja (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti).

(2) Glede na to, da je pogodba o zaposlitvi temelj za sklenitev delovnega razmerja, mora vsebovati vse elemente, ki jih določa zakon in so opredeljeni v 31. členu ZDR-1 (glej komentar k temu členu). ZDR-1 določa tudi obveznosti obeh pogodbenih strank, tako so delodajalčeve obveznosti določene v členu 43 (obvezno zagotavljanje dela), v členu 44 (obveznost plačila), v členu 45 (obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer), v členih 46, 47 in 48 (obveznost varovanja delavčeve osebnosti). Na strani delavca pa so obveznosti določene v členih 33 (opravljanje dela), 34 (upoštevanje delodajalčevih navodil), 35 (spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu), 36 (obveznost obveščanja), 37 (prepoved škodljivega ravnanja), 38 (varovanje poslovne skrivnosti) ter 39, 40, 41 in 42 (prepoved konkurence).

S sklenitvijo delovnega razmerja se poseže tudi v posameznikovo socialno varnost. Delavec postane s sklenitvijo delovnega razmerja zavarovanec za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanec zdravstvenega zavarovanja, zavarovanec za primer brezposelnosti in zavarovanec za primer starševstva. Ta zavarovanja omogočajo delavcu uporabo pravic, ki so povezane s socialnimi primeri, to je primeri, v katerih ne more ustvarjati zaslužka zaradi bolezni, poškodbe, invalidnosti, starosti, smrti, materinstva oz. očetovstva ali brezposelnosti. Vsi ti primeri namreč poslabšajo posameznikov materialni položaj, ker povzročajo izgubo ali zmanjšanje dohodka. Iz tega razloga zakon tudi določa dolžnost delodajalca, da delavca prijavi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti. Zakon tudi določa, da mora delodajalec delavcu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.

(3, 4, 5) Zakon je rešil primer, ki se v praksi včasih pojavlja, da se v pogodbi o zaposlitvi ne določi datum nastopa dela. V takem primeru zakon določa, da se kot datum nastopa dela šteje dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Datum nastopa dela praviloma določita delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi. Od tega datuma namreč začneta pogodbeni stranki uresničevati vse pravice iz delovnega razmerja, kakor tudi vključitev v socialno zavarovanje. Nedoločen datum v pogodbi o zaposlitvi lahko povzroči vrsto nevšečnosti, ki so lahko tudi zelo praktične narave. Če datum nastopa dela v pogodbi o zaposlitvi ni določen, lahko že na začetku pride do nesporazuma med delavcem in delodajalcem, kdaj bi moral delavec začeti z delom. Zato je ZDR-1 določil, da se v takem primeru šteje tisti dan, ko se sklene pogodba o zaposlitvi. Ta določba pomeni to, da se je začelo delovno razmerje z datumom sklenitve pogodbe (če ni v pogodbi drugega datuma), če delavec tega dne ni začel delati iz opravičljivih razlogov, torej iz razlogov, ko je delavec lahko upravičeno odsoten z dela po zakonu, kolektivni pogodbi ali v skladu z določili pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 kot opravičljiva razloga za odsotnost z dela šteje v 165. členu odsotnost zaradi osebnih okoliščin, v 166. členu odsotnost zaradi praznikov in dela prostih dni, 167. členu odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov in 168. členu odsotnost zaradi opravljanja funkcij ali obveznosti po posebnih predpisih. Če je delavec odsoten iz opravičljivih razlogov, se delovno razmerje začne na dan, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi, oziroma, če ta dan ni določen, z dnem podpisa pogodbe o zaposlitvi. S tem datumom gredo delavcu vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kakor tudi pravice iz socialnega zavarovanja.

Pogodba o zaposlitvi je zelo pomembna, da je pravilno sestavljena. Zato smo pripravili hitri pregled največjih napak, ki se pojavijo v pogodbah za zaposlitev.

Za vas smo s strokovnjaki pripravili vzorec pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo si lahko prenesete na tej strani:

• Pogodba o zaposlitvi vzorec

Prijavite se na naše online izobraževanje, kjer boste izvedeli vse, kar morate vedeti:

Pogodba o zaposlitvi – 10 POGOSTIH NAPAK

1) Delodajalci delavcem ne izročijo pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisne pogodbe o zaposlitvi ob njeni sklenitvi, delavcem ne izročijo fotokopije prijave v zavarovanje v 15 dneh od nastopa dela.

2) Delodajalci uporabljajo enake vzorce za sklenitev pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in določen čas.

3) Pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas v pogodbi ni navedenega razloga take zaposlitve ali pa je naveden nezakonit razlog.

4) Nazivi delovnega mesta niso navedeni enako, kot so navedeni v drugih aktih delodajalca (izjava o varnosti, akt o sistematizaciji…).

5) Določila o delovnem času so navedena zelo skopo in površno (enakomerno in neenakomerno razporejen delovni čas, izmensko delo …) Pogosto piše le, da je delovni čas delavca 40 ur na teden.

6) Navedbe o znesku plačila so nepravilne in nenatančne. Pogosto delodajalci v pogodbo napišejo, da delavcu pripada osnovna plača v znesku, ki velja za minimalno plačo, kar posledično pomeni, da je delavec dejansko upravičen do višjega plačila, kot pa ga je imel delodajalec v mislih, ko je sestavljal pogodbo o zaposlitvi (razlika je iztožljiva).

7) Naveden je napačen plačilni dan, na primer, 25. v mesecu. V skladu z ZDR je zadnji dan za izplačilo plače 19. v mesecu.

8) V pogodbah o zaposlitvi za določen čas ni navedeno določilo o izrabi letnega dopusta.

9) V pogodbah je navedena konkurenčna klavzula (prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja) brez določila o višini nadomestila, ki ga mora delodajalec mesečno izplačevat delavcu. V tem primeru konkurenčna klavzula ne velja.

10) V pogodbah niso navedene kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca, ki zavezujejo delodajalca (in tudi delavca).

Vse o ZDR-1, si lahko pogledate na našem online portalu: