fbpx

Prijava v portal: 

Poračun dodatka za delovno dobo – delo skrajšim delovnim časom

 

Na vprašanje od kdaj preračunavamo dodatek (zaposlenim za KDČ) sem dobila odgovor, da od vedno. Za tako ravnanje pa nismo imeli pravne podlage, torej, ali je potrebno napako odpraviti (tu je potrebno sprejeti odločitev) :

  • od uveljavitve ZSPJS,
  • za pet lat nazaj (upoštevajoč zastaralni rok po ZDR) ali
  • od januarja 2016?

ODGOVOR:

Dodatek za delovno dobo je sestavni del plače, zato tudi tu velja ZDR-1, ki  v 202. členu določa za terjatve iz delovnega razmerja petletni zastaralni rok. V skladu z navedeno določbo terjatve, tako iz naslova premalo izplačanih plač kot tudi iz naslova preveč izplačanih plač, zastarajo v roku petih let.

Glede na to, da se lahko postavi tudi vprašanje zamudnih obresti, je treba upoštevati, da so zamudne obresti po svoji naravi stranske in občasne terjatve in dospevajo dnevno – za vsak dan zamude, zato je zanje treba upoštevati tako pravila o zastaranju stranskih terjatev (344. člen OZ) kot tudi pravila o zastaranju občasnih terjatev (347. člen OZ).

Stranske terjatve, kot so tudi terjatve obresti, zastarajo, ko zastara glavna terjatev oziroma, ko bi zastarala, če ne bi prenehala z izpolnitvijo (344. člen OZ). Terjatve občasnih dajatev (tudi terjatve obresti) pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve (347. člen OZ).

Na podlagi prvega odstavka 347. člena OZ in v skladu z ustaljeno sodno prakso (npr. II Ips z dne 29.5.2014, Pdp 501/2013 z dne 5.9.2013) velja torej za zamudne obresti krajši triletni zastaralni rok.

Iz navedenega  izhaja, da za posamezne terjatve na izplačilo plače velja petletni zastaralni rok, za zamudne obresti od teh terjatev pa triletni zastaralni rok.

Dodaj odgovor