Kateri so postopki insolventnosti ali prisilnega prenehanja ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki v tej zvezi določa, da so postopki zaradi insolventnosti: postopek prisilne poravnave, stečajni postopki in postopki prisilnega prenehanja (izbris iz sodnega registra brez likvidacije in prisilna likvidacija).
Negativna posledica tako doleti tudi direktorje družb – krizne managerje, ki sprejmejo odgovornost, da izvedejo sanacijo družbe, predlagajo prisilno poravnavo, ki je potrjena in ki uspešno izvedejo finančno prestrukturiranje, saj so bili direktorji v trenutku, ko se je nad družbo začela prisilna poravnava.
Tak direktor torej ne more biti ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe 10 let od končanja tistega postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, na podlagi začetka katerega je prepoved stopila v veljavo.
Omejitev velja tudi za osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodstva ali nadzornega organa v veliki, srednji oziroma majhni družbi, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, kadar koli v obdobju dveh let pred začetkom postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja.
Navedena prepoved izhaja iz domneve, da so direktorji družb, nad katerimi je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, odgovorni za insolventnost oz. za razlog, zaradi katerega se je začel postopek prisilnega prenehanja. Takšna domneva pa je v številnih primerih napačna, saj so razlogi za začetek postopka insolventnosti lahko zelo različni in lahko izvirajo tudi iz vzrokov, za katere poslovodstvo ne odgovarja (npr. recesija, nepričakovana izguba trgov, naravne nesreče itd). Prav tako se tudi prisilna likvidacija (kot postopek prisilnega prenehanja) lahko začne iz različnih razlogov, za katere ni nujno vedno odgovorno poslovodstvo. Prisilna likvidacija je namreč likvidacija, za katero zakon določa, da jo izvede sodišče, v skladu z 403. členom ZGD-1 pa sodišče izvede likvidacijo v primeru, da poslovodstvo ne deluje več kot 12. mesecev, če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe in na podlagi sodne odločbe o prenehanju.