fbpx

Prijava v portal: 

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v javnem sektorju

Povračilo stroškov prevoza na delo v javnem sektorju vam pripada, če razdalja od kraja bivališča do delovnega mesta znaša več kot dva kilometra.
Stroške prevoza na delo in z dela se povrne:
  • v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi,
  • če javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrino v višini osem odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.

Javni prevoz ni možen:

  • če ne obstaja,
  • če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni možno uporabiti ali
  • če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer. Sodba VSRS VIII Ips 199/2014 v enourno časovno izgubo, ki v primeru preseganja povzroči upravičenost do kilometrine za celotno pot, šteje tako čakanje kot tudi premagovanje pešpoti na vmesnih razdaljah.

Mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.

Če mora javni uslužbenec zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka ali zaradi dela izven redno predvidenega razporeda priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrne stroške prevoza, pri tem pa ne velja omejitev glede višine minimalne plače.

Če je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz oziroma če delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela, javnemu uslužbencu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada.

Če javni uslužbenec opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi kraji povrne stroške prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu povrne kilometrino v višini osem odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina — 95 oktanov.

POMEMBNO:

Glede določitve kraja, od katerega javnemu uslužbencu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z delo, velja, da je kraj, iz katerega se javni uslužbenec vozi na delo in z dela, kraj bivališča oziroma kraj, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližje delovnemu mestu.

Če ima javni uslužbenec v uporabi službeno stanovanje, mu pripada povračilo stroškov prevoza od kraja službenega stanovanja. Če javni uslužbenec zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena, obračuna in povrne stroške prevoza od kraja dodeljenega službenega stanovanja, oziroma kraja, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bliže kraju opravljanja dela.

V zvezi s povračilom stroškov prevoza v povezavi s službenim stanovanjem je bila sprejeta tudi Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 53/17) glede opredelitve zavrnitve dodeljenega službenega stanovanja po 6. členu aneksa h KPND, ki se glasi:

»Za zavrnitev službenega stanovanja po drugem odstavku 6. člena aneksa h KPND se ne šteje zavrnitev stanovanja, ki ga je delodajalec dodelil javnemu uslužbencu na podlagi njegove vloge ali prijave na razpis za dodelitev stanovanja, razen če je bil javni uslužbenec predhodno seznanjen s konkretnim stanovanjem, za katerega se prijavlja na razpis in ki mu je dodeljeno, ter je bil seznanjen s posledicami odklonitve dodeljenega stanovanja.«

Če je javni uslužbenec premeščen oziroma prevzet na podlagi zakona ali po odločitvi oziroma volji delodajalca sklene pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju, se mu povrne stroške prevoza na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrino v višini osem odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina — 95 oktanov.

Javni uslužbenec mora delodajalcu predložiti pisno izjavo kot podlago za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.

Izjava vključuje naslednje podatke:

  1. bivališče,
  2. kraj, od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo,
  3. razdalja od bivališča do delovnega mesta (v kilometrih),
  4. razdalja od kraja, od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v kilometrih),
  5. vrsta in cena javnega prevoza.

Vsako spremembo podatkov iz 1. in 2. točke izjave, torej podatkov glede bivališča in kraja, iz katerega prihaja na delo, mora javni uslužbenec v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca. Navedena obveznost izhaja tako iz kolektivne pogodbe kot tudi iz ZDR-1.

V zvezi s povračilom stroškov prevoza na delo in z dela je treba upoštevati še, da se tako začasno bivališče kot stalno bivališče obravnavata enakovredno, in sicer kot bivališče. To pomeni, da delodajalec povrne stroške prevoza iz bivališča (stalnega ali začasnega), ki ga javni uslužbenec poda v izjavi.

Primer: če ima javni uslužbenec uradno prijavljeno začasno bivališče in se dejansko vozi od tega bivališča na delo in z dela ter to navede tudi v izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, se mu stroške prevoza na delo in z dela povrne od tega (začasnega) bivališča.

Kot kraj, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, se za določitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela lahko šteje tudi kraj, v katerem javni uslužbenec nima prijavljenega bivališča (stalnega ali začasnega), vendar je bliže delovnemu mestu kot kraj bivališča. V tem primeru se stroške prevoza povrne javnemu uslužbencu iz tega kraja.

V Stavkovnem sporazumu med Vlado Republike Slovenije, Ministrstvom RS za notranje zadeve, Policijo in Policijskim sindikatom Slovenije (Uradni list RS, št. 67/13) je opredeljen standard »varne poti«. Navedeni sporazum tudi določa, da navodilo glede varne poti velja do sklenitve sporazuma o enotni ureditvi prevoznih stroškov na ravni celotnega javnega sektorja, zato je navedeni standard možno uporabljati tudi za vse ostale javne uslužbencev, in sicer do drugačne ureditve povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

Pri obračunu kilometrine, predvsem pa pri uporabi daljinomera »najdi.si« in ugotavljanju števila kilometrov za obračun kilometrine, so se namreč pojavljala vprašanja in dvomi, ali je treba pri obračunu vedno upoštevati najkrajšo razdaljo ali pa t. i. varno pot. Upošteva se varno pot, pri čemer se pri obračunu kilometrine za javne uslužbence upošteva naslednjo opredelitev:

  • Varna pot je tista, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna celo leto. Med varne poti ne spadajo gozdne ceste, vinske ceste, makadamske ceste, poti, ki vodijo čez travnike in njive, pešpoti, neprevozne in druge neprimerne poti, ki so kot take določene v skladu s kriteriji pristojnega organa oziroma so kot takšne nedvoumno izkazane s strani delavca. Pri izračunu se ne upošteva poti, ki vodijo preko drugih držav, razen kadar gre za prevoz na delovno mesto v tujino ali če uslužbenec policije to sam zahteva.
  • Kadar ima uslužbenec možnost prevoza po avtocesti, lahko za izračun najkrajše varne poti v digitalnem merilniku razdalje označi prevoz po avtocesti (npr. »najraje po avtocesti«).
Dodaj odgovor