Za javni sektor je pravica do povračila stroškov prevoza določena:
- v KPND, ki v 2. točki 42. člena določa, da se delavcem nadomesti stroške prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza,
- v Zakonu o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (Uradni list RS, št. 87/97, 9/98, 48/01, 61/05, 71/06, 78/06, 79/06, 3/07, 62/07, 64/07, 66/07, 5/08, 19/08, 24/08, 67/08, 71/08, 3/09), ki v 8. členu določa, da se stroške prevoza na delo in z dela povrne v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi; če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrino v višini 15 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov,
- v posameznih kolektivnih pogodbah, kot na primer:
- Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v 107. členu določa, da se delavcu nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoznega sredstva. Do povračila so upravičeni vsi delavci, katerih bivališče je oddaljeno od delovnega mesta 1 km po najkrajši poti. Če prevoz z javnim sredstvom ni možen, se delavcu prizna znižano kilometrino v višini 15 odstotkov cene super bencina. Delavcu se prizna stroške za prevoz na delo in z dela za vsak dan prisotnosti na delu.
- Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi v 118. členu določa, da se zaposlenemu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoznega sredstva. Do povračila so upravičeni vsi zaposleni, katerih bivališče je oddaljeno od delovnega mesta najmanj 1 km po najkrajši poti. Zaposleni so upravičeni do tega povračila tudi, če na poti ni organiziranega javnega prevoza, pri čemer se povračilo določi na osnovi 15 odstotkov cene motornega bencina – 98 oktanov, za 1 km oddaljenosti bivališča delavca.
Pri tem je treba ponovno opozoriti, da se stroške prevoza na delo in z dela v javnem sektorju oziroma v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, agencijah, skladih, javnih zavodih, javnih podjetjih in v bankah, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti oziroma država ali ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti oziroma v večinski lasti države in v Slovenski razvojni družbi ter v drugih pravnih osebah javnega prava, izplačuje pod pogoji in na način, določen s kolektivnimi pogodbami in drugimi predpisi, ki urejajo izplačevanje teh prejemkov. Iz navedenih določb praviloma izhaja, da javnim uslužbencem pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza, to povračilo pripada tistim javnim uslužbencem, katerih bivališče je oddaljeno najmanj 1 kilometer od delovnega mesta, v primeru, ko javnega prevoza ni, pa mu pripada povračilo stroškov v obliki kilometrine.
Podrobnejša ureditev pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela pa izhaja iz Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (Uradni list RS, št. 95/06,16/07), ki uvodoma določa, da ureja način obračunavanja in povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence v organih državne uprave in v pravosodnih organih ter za funkcionarje v organih državne uprave (torej za ministre, generalnega sekretarja vlade in za državne sekretarje). Tudi ta uredba določa pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v višini stroškov javnega prevoza, in sicer tistim, katerih stalno ali začasno bivališče je od delovnega mesta oddaljeno več kot en kilometer, pri tem pa ureja tudi na primer povračilo stroškov v primeru, ko nekdo prihaja na delo iz kraja, kjer nima niti stalnega niti začasnega bivališča, pri čemer določa, da se v takem primeru stroške povrne od tega kraja, če je bližje delovnemu mestu kot stalno ali začasno bivališče. Omeniti je treba tudi to, da ta uredba v primerjavi z drugimi predpisi in kolektivnimi pogodbami zelo natančno ureja obračun in izplačevanje stroškov prevoza na delo in z dela, določa pa tudi obveznost javnega uslužbenca, da delodajalcu predloži podpisano izjavo, v kateri navede vse podatke, potrebne za obračun stroškov prevoza na delo in z dela (izjava je priloga uredbe, ki ureja povračilo stroškov prevoza na delo in z dela).
Upoštevaje navedeno je torej treba upoštevati, da javnim uslužbencem povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada, če so prisotni na delu, natančnejša ureditev glede pogojev in način obračunavanja pa sta praviloma urejena v podzakonskem ali drugem predpisu ali v panožni oziroma poklicni kolektivni pogodbi. Zato je treba pri urejanju pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela praviloma upoštevati:
- za javne uslužbence v organih državne uprave in v pravosodnih organih velja in se uporablja uredbo, ki ureja povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem, ta uredba velja tudi za funkcionarje v organih državne uprave,
- za javne uslužbence v upravah lokalnih skupnosti veljata KPND in zakon, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ali pa splošni akt, ki ureja to problematiko v skladu s KPND in Zakonom za javne uslužbence v občinski upravi,
- za javne uslužbence v posameznih dejavnostih javnega sektorja veljajo določbe posamezne panožne ali poklicne kolektivne pogodbe,
- za druge javne uslužbence prav tako veljata KPND in zakon, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ali pa splošni akt, ki ureja to problematiko v skladu s KPND in zakonom.
Več o tej temi preberite v priročniku Opisi delovnih mest in akt o sistemizaciji po novem