Elektronske sodne izvršbe imajo prednosti:
- so enostavne, hitre in mnogokrat učinkovite,
- če dolžnik ne poda ugovora zoper sklep o izvršbi, je le-ta pravnomočen že osmi dan po vložitvi in deset dni po pravnomočnosti pride v izvršbo k pristojni banki.
Elektronske sodne izvršbe pa imajo tudi slabosti:
- dolžniki se izogibajo svojemu poplačilu obveznosti na različne možne načine, med katerimi so tudi izgovori, da upnikov sploh ne poznajo, čeprav je izstavljena verodostojna knjigovodska listina, kot je račun (podpisana dobavnica o prevzemu, potrjen IOP obrazec, kakšni ugovori na opravljen posel ipd.). Takšno izogibanje plačilu obveznosti s strani dolžnika imajo kratkotrajni značaj, ki je kljub temu pogojen z dodatnimi sodnimi stroški in časom upnika, ki ni nikoli poplačan.
Elektronska izvršba ima dosežen namen, če nanjo dolžnik ne vloži ugovora, v katerem mora navesti in predložiti vse dokaze, saj se ugovor šteje za neutemeljen.
V primeru, da dolžnik vloži ugovor mora biti ta ustrezno utemeljen in mora vsebovati vsa dejstva in dokaze, ki izpodbijajo dokaze zoper tožbo dolžnika in so neutemeljena in izpodbijajo tožbo. Tukaj lahko zelo zaplete, kdaj bi upnik sploh prišel do poplačila svojih terjatev, saj se lahko zgodi, da dolžnik nima ustreznega premoženja. S strani upnika je potreben ustrezen premislek, o nadaljevanju izvršilnih stroškov, če se sploh splača vztrajati pri izvršbi. Če dolžnik nima sredstev pri banki je potrebno premisliti in preveriti druge izvršbe na premičnine, premičnine, delež družbenika v družbi, vrednostne papirje ipd.
Kako mora postopati upnik, če je nad njegovim dolžnikom uveden insolvenčni postopek?
V primeru prisilne poravnave je potrebno terjatev pravočasno prijaviti v roku trideset dni od objave na AJPES. V primeru, da se rok prijave terjatev zamudi in terjatev ni uvrščena v poplačilo iz prisilne poravnave, bo kljub temu poplačana v višini in času, kot bodo izglasovali upniki, ki so terjatve prijavili v prisilno poravnavo. Izglasovati jo morajo najmanj 60 odstotno. V nasprotnem primeru, če ni dosežen odstotek, se mora dolžnik, ki je predlagal prisilno poravnavo, prijaviti v stečaj.
V primeru stečaja je potrebno terjatev pravočasno prijaviti v roku devetdeset dni od objave na AJPES. V primeru, da se rok prijave terjatev zamudi in terjatev ni uvrščena v stečajno maso, ne bo poplačana, kar za upnika pomeni sto odstotni odpis terjatev, ki je davčno nepriznan.