V letu 2011 je davčni zavezanec dal posojilo povezani osebi iz 16. člena ZDDPO-2 po posojilni pogodbi, ki je določala nižjo obrestno mero, kot je bila ob času odobritve posojila znana priznana obrestna mera. Učinek, preračunan za posojilo po pogodbeni in priznani obrestni meri, znaša 3.500,00 evrov. Za ta znesek mora davčni zavezanec povečati davčno osnovo, saj je v svojem izkazu poslovnega izida zaradi posebnega odnosa med povezanimi osebami izkazal premalo prihodkov glede na tržno primerljive razmere. Novost je 19. člen ZDDPO-2A, saj je davčnim zavezancem dana možnost, da dokažejo, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobili posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere od posojilojemalca, ki je nepovezana oseba. S tem je omogočeno davčno priznavanje obresti, ki so obračunane po višji obrestni meri od priznane obrestne mere. Za davčne zavezance velja, da jim ni treba delati popravkov v davčnem obračunu, če davčna zavezanca, ki sta povezani osebi:
- ne izkazujeta davčne izgube,
- ne opravljata oproščeno dejavnost in
- ne plačujeta davka od dohodka po nižji stopnji, kot je splošno določena.
V nasprotnem primeru, če niso izpolnjeni vsi trije pogoji, je treba popraviti različne vrednosti (višje in nižje) v davčnem obračunu pri vsakem davčnem zavezancu, ki je povezana oseba.
Na osnovi tako ugotovljene spremembe prihodkov (povečanja in zmanjšanja) davčni zavezanec ugotovi davčno priznane prihodke v višini 2.912.050,00 evrov.
Odhodki davčnega zavezanca, ugotovljeni po računovodskih predpisih znašajo 2.506.409,00 evrov.
Odhodke je za potrebe davčnega obračuna treba prilagoditi.
Več o tej temi preberite v priročniku Računovodski praktikum