Takšni razlagi sledi tudi davčna zakonodaja. Ta razmerje med izplačevalcem in osebo, ki opravlja delo, vedno presoja po dejanski vsebini in v primeru prisotnosti elementov odvisnosti (kamor sodijo tudi elementi delovnega razmerja, kot jih določa 4. člen ZDR-1) »zahteva« izplačevanje dohodkov iz delovnega razmerja. Takšne dohodke pa se na podlagi dohodninske zakonodaje izplačuje v primerih, ko je med pogodbenima strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi[1].
Če fizična oseba opravlja delo, ki izvira iz odvisnega razmerja, dohodka ni mogoče izplačevati kot dohodka, ki izvira iz neodvisnega razmerja (npr. v določenih primerih izplačila opravljena samostojnemu podjetniku, ki sodijo med dohodke iz dejavnosti, njihova bistvena značilnost pa je neodvisnost).
Katere okoliščine kažejo na obstoj odvisnosti in elementov delovnega razmerja? V nadaljevanju podajamo najpogostejše okoliščine, ki pa niso edine, na katere se lahko nasloni obrazložitev davčnega inšpektorja v primeru davčne prekvalifikacije dohodka na podlagi civilne pogodbe v dohodek iz delovnega razmerja. Te okoliščine so predvsem naslednje:
- fizična oseba delo opravlja v prostorih »delodajalca/naročnika«,
- delo zanj opravlja po običajnem urniku delavcev, ki so tam v delovnem razmerju,
- pri »delodajalcu/naročniku« ima svojo pisarno/mizo/službeni računalnik,
- uporablja »delovne« programe »delodajalca/naročnika«,
- »delodajalec/naročnik« predstavlja večinski vir preživetja fizične osebe,
- plačilo računa se izvede vsak mesec na isti dan, pogosto na isti dan, kot so izplačane plače zaposlenim,
- sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju je vsebinsko zelo podobna pogodbi o zaposlitvi,
- navodila za delo in nadzor nad delom opravlja nadrejena oseba pri delodajalcu …
Pogoste so situacije, ko se namesto pogodbe o zaposlitvi sklene civilno pogodbo. Običajna obrazložitev izplačevalcev (pravne osebe ali osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti) za takšno ravnanje pa je, da je sklenitev pogodbe o zaposlitvi »predraga«.
Kakšna je obravnava pogodbe o zaposlitvi z vidika dohodnine in prispevkov za socialno varnost? Ali res drži, da je takšna pogodba »predraga«?
[1] Zakon o dohodnini določa tudi posebne primere, ko se dohodek, izplačan na podlagi drugih pogodb, uvršča med dohodke iz delovnega razmerja za namene dohodnine. Tega v tem poglavju ne obravnavamo.