Seveda velja, da so (in bodo) različni pritiski v delovnem okolju vedno prisotni. Če nas ti motivirajo, da »damo vse od sebe«, govorimo o pozitivnem stresu – eustresu. O negativnem stresu pa govorimo takrat, ko je pritisk prevelik in imamo občutek, da dela ne zmoremo opraviti, kar imenujemo tudi doživetja preobremenjenosti pri delu. Stres se torej nanaša na razliko med našim občutki zmožnosti in zahtevnostjo nalog, ki jih moramo opraviti. Enotnega merila ali lestvice stresa, ki bi veljala za vse ljudi ni. Doživljanje preobremenjenosti pri delu in odzivi so v določeni meri odvisni od posameznika, njegove osebnosti in odnosa.
Kako se bo naše telo odzvalo na stresorje, je v določeni meri odvisno tudi od naših osebnostnih lastnosti. Kardiologa Friedman in Rosenman sta v svojih raziskavah sistematično ugotavljala povezanost med stresom in obolenji srca in ožilja. Opazovala sta pomemben vpliv stresa na delovanje srca in ugotovila, da za obolenji srca pogosteje obolevajo ljudje s specifičnimi osebnostnimi lastnosti. Tako sta razdelila ljudi na osebnostni tip A in tip B. Ljudje tipa A bodo po njunih ugotovitvah trikrat bolj verjetno doživeli kap ali srčni napad kot tisti iz skupine B, pa čeprav bodo opravljali enako vrsto dela in živeli v podobnih okoliščinah.
| Tip A | Tip B |
| Zelo tekmovalen. | Ni tekmovalen pri delu ali pri igri. |
| Močna, učinkovita osebnost. | Stvari se loti počasi. |
| Vse opravi hitro. | Vsako stvar opravi metodično in počasi. |
| Želi si javno priznanje za svoj trud. | Nima želje po javnem priznanju. |
| Prizadeva si napredovati pri delu ali v družbi. | Zadovoljen je s sedanjim položajem pri delu in v družbi. |
| Ljudje ali dogodki ga lahko hitro razjezijo. | Ne razjezi se hitro. |
| Počuti se nemirno, kadar ni aktiven. | Rad ima obdobja brezdelja. |
| Govori hitro. | Govori počasi. |
| Prizadeva si opravljati več stvari istočasno. | Bolj je zadovoljen, če lahko opravlja samo eno stvar v določenem času. |
| Hodi in je hitro. | Hodi in je počasi. |
| Občuti nestrpnost pri vsaki zamudi. | Ne občuti vznemirjenja in je potrpežljiv pri zamudah. |
| Zelo se zaveda časa – vsakič hrupno proslavi dokončanje naloge ob roku. | Ne zaveda se časa – ne drži se rokov. |
| Vedno prispe pravočasno. | Pogosto zamuja. |
| Ima napete mišice na obrazu in pogosto stiska pesti. | Ima sproščene mišice na obrazu in ne stiska pesti. |
Več o tej temi preberite v priročniku Sodobna orodja vodenja