Pogosteje se odločimo za veliko začetnico zaimkov, kadar je naslovnik en sam; vendar tudi v tem primeru lahko uporabimo malozačetnico, kar pa ne pomeni, da smo nespoštljivi ali nevljudni.
Velika začetnica naj bi pomenila poseben izraz spoštovanja. Torej – zelo premišljeno, da ne bo vsebinskega nasprotja; v nedopisih (opomin, pritožba …) se pogosto odločamo za malo začetnico.
Kadar ogovarjamo skupino ljudi, pišemo množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov z malo začetnico: Spoštovane gospe in gospodje, prosimo vas, da izpolnite vprašalnike.
Nikakor ne: Gospod Franc, ali boste prišel na sestanek? Polvikanje ali pogovorno vikanje je dovoljeno samo v pogovornem jeziku.