V nadaljevanju bomo pregledali izkaze (bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter izkaz denarnih tokov) podjetij A in B, ki so podlaga za ugotavljanje plačilne sposobnosti, ter iz ugotovitev sklepali o finančnem položaju enega in drugega podjetja.
Ugotavljanje plačilne sposobnosti iz bilance stanja
Bilanca stanja, ki prikazuje vrednosti sredstev in obveznosti podjetja na določen dan, že vsebuje podatke o plačilni sposobnosti podjetja, ki pa jo ugotavljamo na podlagi kazalnikov.
BILANCA STANJA PODJETJA A IN PODJETJA B
| POSTAVKA | |||
| PODJETJE A 2012 | PODJETJE B 2012 | ||
| AKTIVA | |||
| SREDSTVA | 1.004.600,00 | 5.107.315,00 | |
| A | DOLGOROČNA SREDSTVA | 143.000,00 | 2.457.203,00 |
| I. | Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve | 15.000,00 | 33.304,00 |
| II. | Opredmetena osnovna sredstva | 128.000,00 | 2.125.984,00 |
| IV. | Dolgoročne finančne naložbe | 297.915,00 | |
| B | KRATKOROČNA SREDSTVA | 860.800,00 | 2.551.895,00 |
| II. | Zaloge | 701.000,00 | 57.217,00 |
| III. | Kratkoročne finančne naložbe | 892.217,00 | |
| IV. | Kratkoročne poslovne terjatve | 147.000,00 | 877.217,00 |
| V. | Denarna sredstva | 12.000,00 | 725.244,00 |
| C | KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE | 800,00 | 98.217,00 |
| PASIVA | |||
| OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV | 1.004.600,00 | 5.107.315,00 | |
| A. | KAPITAL | 83.000,00 | 3.935.949,00 |
| B. | REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE | 53.217,00 | |
| C. | DOLGOROČNE OBVEZNOSTI | 37.000,00 | |
| I. | Dolgoročne finančne obveznosti | 37.000,00 | |
| Č. | KRATKOROČNE OBVEZNOSTI | 884.600,00 | 805.349,00 |
| II. | Kratkoročne finančne obveznosti | 77.000,00 | 73.211,00 |
| III. | Kratkoročne poslovne obveznosti | 807.600,00 | 732.138,00 |
| D. | KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE | 312.800,00 | |
Predpostavimo, da se podjetje A ukvarja s trgovsko dejavnostjo in z gradbenimi storitvami, podjetje B pa z naprednimi računalniškimi rešitvami in je uspelo prodreti na tuje trge. Če nekoliko analiziramo sedanjo kratkoročno plačilno sposobnost obeh podjetij, ugotovimo naslednje:
Kratkoročni koeficient (koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih sredstev)
| Oznaka | Postavka | Podjetje A | Podjetje B |
| A | Kratkoročna sredstva | 860.000 | 2.551.895 |
| B | Kratkoročne obveznosti | 884.600 | 805.349 |
| Kratkoročni koeficient (a/b) | 0,97 | 3,17 |
Vrednost kratkoročnega koeficienta je v veliki meri odvisna od dejavnosti podjetja, kar pomeni, da se med podjetji razlikuje, zato iz izračuna še ne moremo nedvoumno sklepati o plačilni sposobnosti.
Če je vrednost tega kazalnika 1, pomeni, da so kratkoročna sredstva pokrita s kratkoročnimi viri. Če ima kazalnik višjo vrednost, recimo približno 2, pa mora podjetje del kratkoročnih sredstev pokrivati tudi z dolgoročnimi viri. V posameznih primerih bi bilo priporočljivejše, da se zaloge podjetja (obratna sredstva) financirajo z dolgoročnimi viri, vendar v praksi ni zmeraj tako. Želene vrednosti kazalnika se z vidika plačilne sposobnosti gibljejo od 1 do 2, odvisno od dejavnosti.
Pri podjetju A je kazalnik malenkost pod želeno vrednostjo 1, kar pomeni, da lahko podjetje s kratkoročnimi viri pokriva tudi dolgoročna sredstva. Kazalnik podjetja B pa je celo nad priporočenimi vrednostmi, saj so kratkoročna sredstva bistveno višja od kratkoročnih virov. Posebnost podjetja je tudi v tem, da preostanka sredstev ne pokriva z dolgoročnimi obveznostmi, temveč s kapitalom.
Če pogledamo na kazalnik z drugega zornega kota, ugotovimo, da podjetje A iz kratkoročnih sredstev ne more pokriti kratkoročnih obveznosti, ker jih ima premalo. Poleg tega ima visoke zaloge, ki veljajo za manj likvidna kratkoročna sredstva, zato vrednost kazalnika nakazuje na možne težave s plačilno sposobnostjo. Kratkoročni koeficient sicer ni toliko pomemben za ugotavljanje plačilne sposobnosti, temveč predvsem nakazuje, kako bi okoliščine, v katerih podjetje posluje, lahko vplivale nanjo. Podjetje B na podlagi izračunane vrednosti kazalnika nima nobenih težav s pokrivanjem kratkoročnih obveznosti.
Pospešeni koeficient (koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti)
| Oznaka | Postavka | Podjetje A | Podjetje B |
| a | Kratkoročne finančne naložbe | 0 | 892.217 |
| b | Denarna sredstva | 12.000 | 725.244 |
| c | Kratkoročne terjatve | 147.000 | 877.217 |
| d | Kratkoročne obveznosti | 884.600 | 805.349 |
| Kratkoročni koeficient ((a + b + c)/d) | 0,18 | 3,10 |
Pospešeni koeficient pri izračunu upošteva likvidna sredstva, kamor uvrščamo kratkoročna sredstva brez zalog, ki veljajo za manj likvidne in naj bi se financirale z dolgoročnimi viri. Zato vrednost kazalnika približno 1 pove, da lahko z unovčenjem vseh kratkoročnih sredstev (brez zalog) pokrijemo vse kratkoročne obveznosti.
Če je kazalnik višji od 1, lahko podjetje bolj ali manj brez težav pokriva svoje kratkoročne obveznosti, vendar je vprašanje, če zato ohranja primeren nivo rentabilnosti. Pospešeni koeficient nad 1 v praksi ni prav pogost.
V našem primeru je vrednost kazalnika pri podjetju A zelo pod priporočljivo vrednostjo, saj je le 0,17. Vendar to še ne pomeni, da podjetje ni plačilno sposobno. Možno je namreč, da bo ob zapadlosti kratkoročnih obveznosti potrebna likvidna sredstva pridobil s prodajo. Tudi iz pospešenega koeficienta je vidno, da podjetje zaloge financira s kratkoročnimi viri. Za pravilno oceno o plačilni sposobnosti je potrebno nadaljnje analiziranje likvidnih sredstev in terjatev. V našem primeru največjo postavko predstavljajo poslovne terjatve, za katere je treba preveriti, ali so že zapadle ali obstaja možnost, da ne bodo plačane. Treba je ugotoviti unovčljivost kratkoročnih sredstev, ki niso zaloge.