Ob sklepanju posla je zato zelo pomembno, komu prodajamo oziroma kdo je naš kupec. Vedno se je treba vprašati, ali je naš kupec discipliniran plačnik ali ne, posluje uspešno ali dela z izgubo, ali je sposoben plačevati svoje obveznosti. Z drugimi besedami, preveriti moramo njegovo boniteto. Presoja bonitete je ukrep, s katerim poskušamo preprečiti pričetek poslovanja z nelikvidnim partnerjem, in je preventivnega značaja. Šele potem, ko imamo znane tovrstne podatke o bodočem kupcu, lahko ocenimo, ali bomo kot upnik iz določenega posla, ki ga nameravamo skleniti, dobili dogovorjeno plačilo.
V razvitih tržnih gospodarstvih je preverjanje bonitete bodočih poslovnih partnerjev nekaj povsem običajnega, kar pa postaja običaj tudi za naša podjetja. Podjetja morajo svoje poslovne partnerje dobro poznati in morajo tudi nenehno spremljati njihove poslovne korake. Zato so informacije o boniteti poslovanja podjetja, zlasti v negotovih gospodarskih razmerah, nujno potrebne in koristne.
Svojo obveznost iz pogodbe ste izpolnili, vaš partner pa tega še ni storil. Kaj boste storili? Zamude z izpolnitvijo so prej pravilo kot izjema, na katere se je marsikdo že privadil in z njimi računa že ob sklepanju posla. Stvar običajev in poslovne presoje je, ali je treba dolžnika na zamudo opomniti, pri čemer je moč izbirati med različnimi oblikami in različno strogimi načini opominjanja: od telefonske izterjave do formalnih pisnih opominov in morebiti opomina, da bo upnik, v primeru neizpolnjene obveznosti, začel izvršilni postopek na sodišču. Kot psihološki učinek pa deluje linearno zviševanje stroškov opominjanja, kar pri dolžniku vzbudi hitrejšo reakcijo. Z ustreznimi dokumentiranimi postopki je tako možno preprečiti, da bi terjatev zastarala. Predvsem je pomembno, da se aktivnosti v zvezi z izterjavo začnejo zgodaj in da posamezne postopke izvajamo kontinuirano, brez prekinitve.
Kako in kdaj čim prej do svojih terjatev v primeru neplačil?
Zagotavljanje učinkovitega upravljanja s terjatvami je eden izmed najpomembnejših izzivov vsakega podjetja. Izterjava ima dandanes negativen prizvok, dejansko pa ne gre za postopek, kjer si nasproti stojita dve sovražni strani, ampak gre za dejstvo, da se z učinkovitimi in preizkušenimi metodami dosežejo želeni učinki. S primernim postopkom izterjave ostanejo odnosi med upnikom in stranko neokrnjeni in poslovno sodelovanje se nadaljuje tudi v prihodnosti.
Priporočljiv začetek internega opominjanja pri naročniku je med 8 in 15 dnevi, pri čemer je nujno potrebno, da je valutno obdobje čim krajše. Tako stranko dolžnika začnemo vzpodbujati k poravnavi obveznosti že zelo zgodaj. Običajno pa se podjetja vključijo v izterjavo kasneje in tudi opominjanje ni sistematično. Razlog za to je treba iskati v strahu pred izgubo strank, kar podjetja pogosto odvrača od tega, da bi se sistematično spopadla s problemom izterjave neplačanih terjatev. Rešitev je v podrobno izdelanem in preizkušenem scenariju izterjave prek zunanjih strokovnjakov, ki podjetju pomagajo ohraniti dobre odnose z neplačniki in jih obdržati kot bodoče stranke.