Odgovor:
Iz vprašanja izhaja, da bo delavka dopust koristila v obliki polne odsotnosti z dela. Ker ji je delodajalec to dolžan zagotoviti, ji v tem času tudi ne more nalagati nobenih delovnih obveznosti in je tudi ne more napotiti na izobraževanje oz. usposabljanje. Pri tem opozarjam, da če bi delala, bi ji pravica do nadomestila prenehala, za nazaj pa bi ga morala vračati. Te določbe so v zakonu namreč vsebovane v korist delavca, ki koristi takšen dopust in želijo preprečiti primere, ko bi jim delodajalec v tem času vseeno nalagal kakršnekoli delovne obveznosti. Na takšno stališče se je postavilo tudi Ministrstvo za javno upravo, ki je v svojem mnenju (ki se je sicer nanašalo na javno uslužbenko) zapisalo: »Glede na to, da je javna uslužbenka upravičeno odsotna z dela, saj je v skladu z zakonom na porodniškem dopustu oziroma na dopustu za nego in varstvo otroka, za kar prejema tudi nadomestilo plače, je delodajalec ne more napotiti na izobraževanje oziroma usposabljanje, saj je ni na delovnem mestu. Javnega uslužbenca je namreč možno napotiti na izobraževanje oziroma usposabljanje v okviru opravljanja njegove delovne obveznosti, pri čemer je ob taki napotitvi treba povedati, da gre za izpolnjevanje delovne obveznosti, prav tako pa je treba določiti, kako je s povračilom stroškov, ki s takim izobraževanjem nastanejo. Upoštevaje navedeno ter dopis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bi bilo torej ob napotitvi na izobraževanje bilo možno sklepati, da javna uslužbenka dela, kar bi lahko imelo določene posledice glede njenih pravic v času porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka. Če pa bi pristali na stališče, da izobraževanje, na katero javnega uslužbenca napoti delodajalec, ni delovna obveznost, bi to pomenilo, da delodajalec javne uslužbenke potem ne more napotiti na izobraževanje, prav tako ne more plačati stroškov, nastalih s takim izobraževanjem.«
Skladno z navedenim sem mnenja, da delodajalec delavke v času porodniškega dopusta ne sme napotiti na izobraževanje. Bi pa bilo treba pogledati še, kaj določa KP dejavnosti delodajalca.
Vprašanje:
Sodelavka je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in se želi delno upokojiti, hkrati pa želi nadaljevati delo na svojem delovnem mestu. Ali ji mora delodajalec to omogočiti?
Odgovor:
Delna upokojitev oziroma delna pokojnina je pravica, ki izhaja iz 40. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ2 (Uradni list RS, št. 96/2012), ki določa, da zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko.
Torej se vaša sodelavka lahko delno upokoji, pri tem pa ji v skladu s tretjim odstavkom 132. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13-popr.) pripada odpravnina v sorazmernem delu. ZDR-1 namreč določa, da če se delno upokoji delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.
V zvezi z izplačilom odpravnine je treba upoštevati še, da ZDR-1 določa, da če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Če torej ni s kolektivno pogodbo urejeno drugače, je treba glede izplačila in izračuna sorazmernega dela odpravnine upoštevati določbe ZDR-1.
Glede nadaljevanje dela na istem delovnem mestu pa je treba upoštevati 198. člen ZDR-1, ki določa, da lahko starejši delavec sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji. ZDR-1 torej ne nalaga delodajalcu obveznosti, da mora delavcu, ki se delno upokoji, obvezno zagotoviti delo na istem delovnem mestu, ampak mu mora omogočiti, da nadaljuje delo na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu.
V konkretnem primeru mora delodajalec sodelavki omogočiti nadaljevanje dela, odločitev o tem, ali bo to na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, pa bi bilo smiselno sprejeti tudi v sodelovanju s sodelavko glede na potrebe delovnega procesa in obseg dela na delovnem mestu, na katerem sodelavka sedaj opravlja delo.