fbpx

Prijava v portal: 

Zakonodajne novosti januar 2017

Glede politike zaposlovanja pa ZIPRS1718 (63. člen) določa, da morajo neposredni uporabniki proračuna države ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:

  1. državni proračun,
  2. proračun občin,
  3. ZZZS in ZPIZ,
  4. druga javna sredstva za opravljanje javne službe (npr. takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek),
  5. sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu,
  6. nejavna sredstva za opravljanje javne službe,
  7. sredstva prejetih donacij,
  8. sredstva Evropske unije ali drugi mednarodni viri, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna,
  9. sredstva ZZZS za zdravnike pripravnike in specializante, zdravstvene delavce pripravnike, zdravstvene sodelavce pripravnike,
  10. sredstva iz sistema javnih del,
  11. sredstva raziskovalnih projektov in programov ter sredstva za projekte in programe, namenjena za internacionalizacijo in kakovost v izobraževanju in znanosti,
  12. sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14, in 14/15 – ZUUJFO), ne glede na vir, iz katerega se financira njihove plače.

Novost v ZIPRS1718 je določba glede možnega preseganja števila zaposlenih, določenega v kadrovskem načrtu. ZIPRS1718 namreč določa, da lahko na podlagi soglasja vlade število zaposlenih v kadrovskem načrtu neposrednega uporabnika proračuna države (torej v organih državne uprave) preseže dovoljeno število zaposlenih v njegovem kadrovskem načrtu za največ 10 zaposlitev za najdlje za dve leti, če gre za zaposlitev za določen čas za čas trajanja izvedbe strukturnih reform. Taka zaposlitev za določen čas je seveda možna le, če ima organ državne uprave zagotovljena sredstva za stroške dela.

Enako kot v prejšnjih letih pa ZIPRS1718 omogoča, da se lahko zaradi izjemnih oziroma utemeljenih razlogov v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS, določi višje dovoljeno število zaposlenih. Vendar pa je tudi ta izjema možna le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.

Posredni uporabnik proračuna države in občine mora spremljati realizacijo kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada v posebni uredbi.

V ZIPRS1718 pa velja opozoriti še na določbo devetega odstavka 63. člena, ki določa, da če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku proračuna države in občine financira iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna države in občine, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.

ZIPRS1718 ureja tudi polletno poročilo (65. člen) in določa, da morajo posredni uporabniki proračuna države in občin ter ZZZS in ZPIZ najkasneje do 15. avgusta tekočega leta pristojnemu ministrstvu oziroma županu posredovati polletno poročilo, v katerem se izkazuje:

  • podatke o sprejetem finančnem načrtu tekočega leta,
  • podatke o realizaciji sprejetega finančnega načrta v obdobju januar–junij tekočega leta in
  • oceno realizacije sprejetega finančnega načrta do konca tekočega leta.

Če iz ocene realizacije sprejetega finančnega načrta izhaja, da bo posredni uporabnik ob koncu tekočega leta realiziral presežek odhodkov nad prihodki, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna, ZPIZ oziroma ZZZS polletnemu poročilu predložiti tudi sanacijski načrt, ki vsebuje ukrepe, s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do konca tekočega leta. V zvezi s to obveznostjo ZIPRS1718 določa, da je odgovorna oseba posrednega uporabnika predstojnik oziroma poslovodni organ, ki pri proračunskem uporabniku izvaja pravice in obveznosti delodajalca oziroma je odgovoren za njegovo finančno poslovanje.

Enako kot v prejšnjem obdobju ZIPRS1718 ureja tudi inšpekcijski nadzor.

ZIPRS vsebuje tudi kazenske določbe, kar je pomembna informacija za odgovorne osebe, saj vsebuje sankcije za prekrške in določa možnost razrešitve odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna.

Med sankcijami je smiselno opozoriti na sledečo (le ena izmed ostalih glob), in sicer ZIPRS1718 v 78. členu določa, da se z globo 2.500 evrov kaznuje za prekršek odgovorno osebo neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:

  • ravna v nasprotju s 60. členom ZIPRS1718 in ustvari primanjkljaj na plačnih kontih,
  • pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka 61. člena ZIPRS1718,
  • ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 45 dneh po poteku roka iz šestega oziroma osmega odstavka 61. člena ZIPRS1718,
  • prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju z ZIPRS1718,
  • ne pripravi kadrovskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 63. člena ZIPRS1718,
  • število zaposlenih preseže število, določeno s kadrovskim načrtom iz tretjega odstavka 63. člena ZIPRS1718, razen v primeru iz četrtega odstavka 63. člena ZIPRS1718,
  • ne pripravi sanacijskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIPRS1718.

ZIPRS1718 ureja tudi razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna (79. člen) in določa, da vlada oziroma župan, po postopku za razrešitev iz krivdnega razloga, razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:

  • pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 61. člena ZIPRS1718,
  • ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 30 dneh po poteku roka iz šestega in osmega odstavka 61. člena ZIPRS1718,
  • ne pripravi kadrovskega načrta ali če ga pripravi v nasprotju z izhodišči iz drugega in tretjega odstavka 63. člena ZIPRS1718,
  • prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju z ZIPRS1718,
  • je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki, razen če je presežek odhodkov nad prihodki nastal zaradi okoliščin, na katere odgovorna oseba posrednega uporabnika ne more vplivati.

Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 84/16)

Na podlagi ZIPRS1718 je bila sprejeta Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2017 in 2018, ki velja od 1. januarja 2017 in določa način priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologijo spremljanja njihovega izvajanja za leti 2017 in 2018.

Uredba določa, da kadrovske načrte posrednih proračunskih uporabnikov države in občin pripravijo predstojniki. Posredni uporabniki proračuna države in občin tako ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejmejo tudi kadrovski načrt kot prilogo finančnega načrta. Kadrovski načrt mora biti usklajen s finančnim načrtom in ga je mogoče uresničiti v obsegu sredstev za stroške dela v finančnem načrtu.

Uredba pa določa tudi izjemo, in sicer se  zaradi izjemnih oziroma utemeljenih razlogov v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih proračunov, ki se ga pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lahko določi višje dovoljeno število zaposlenih, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.

Pri spremljanju uresničevanja kadrovskih načrtov je treba upoštevati, da v uresničevanje kadrovskih načrtov spadajo:

  1. zaposleni za nedoločen čas, od katerih se zaposlene s krajšim delovnim časom preračuna na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje;
  2. zaposleni za določen čas, od katerih se zaposlene s krajšim delovnim časom preračuna na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje;
  3. delovna mesta zaposlenih, napotenih v mednarodne civilne misije, mednarodne organizacije, druge organizacije in organe Evropske unije.

Število zaposlenih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se na polni delovni čas izračuna tako, da se delovni čas več zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas, sešteva do polnega delovnega časa. Če se posamezne zaposlene financira iz različnih virov financiranja, se v uresničitvi kadrovskih načrtov njihovo zaposlitev prikaže v deležih.

V uresničevanje kadrovskih načrtov ne spadajo:

  1. zaposleni za nedoločen čas za popolnitev do polnega delovnega časa zaposlenega, ki dela krajši delovni čas od polnega na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
  2. zaposleni za določen čas, ki nadomeščajo začasno odsotne zaposlene, sredstev za njihova nadomestila plač se ne zagotavlja iz sredstev uporabnika proračuna za čas odsotnosti na podlagi predpisov, ki urejajo starševsko varstvo, in za čas odsotnosti zaradi bolezni, daljše od 30 delovnih dni.

Posredni uporabniki proračuna spremljajo uresničevanje kadrovskega načrta glede na dovoljeno in ocenjeno ter najpozneje do 18. v mesecu poročajo o stanju števila zaposlenih na 1. april, 1. julij, 1. oktober in 1. januar v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Dodaj odgovor