Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS (prva obravnava). Temeljni razlog za pripravo predpisa je prenos Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) v pravni red Republike Slovenije. Eden izmed temeljnih ciljev predmetne direktive je preprečevanje zlorab in izogibanj na področju napotitev, zato se je Republika Slovenija ob pripravi zakonodajnega predloga odločila delno urediti tudi izvajanje Uredbe št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, in sicer v delu, ki se nanaša na pravila o določitve pristojne države, katere predpisi o socialni varnosti se uporabljajo za delavca, ki začasno opravlja delo v drugi državi članici. Na podlagi predmetnih določil Uredbe št 883/2004 (člen 12) se namreč izdajajo potrdila A1, ki so ključni pogoj za napotitev delavcev na delo v drugo državo članico EU, ob ohranjeni vključitvi v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji, s čimer zakonodajni predlog zaokroženo naslavlja problematiko napotitev delavcev na delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev.
Zakon sicer ureja čezmejno izvajanje storitev delodajalcev z napotitvijo delavcev na delo in čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb, in sicer iz Slovenije v druge države članice EU ter iz slednjih v Slovenijo, na podlagi ohranjene vključenosti v obvezna socialna zavarovanja v matični državi.
Zakon določa pogoje čezmejnega izvajanja storitev, med katerimi velja z vidika slovenskih delodajalcev izpostaviti naslednje:
- delodajalec opravlja znaten del dejavnosti v Republiki Sloveniji,
- delodajalec ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca,
- napoteni delavec običajno ne opravlja svojega dela v državi kamor je napoten,
- storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo ter
- se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.
Zakon predpisuje pogoje za izdajo ter prenehanje in odpravo potrdil A1 ter določa postopek in pristojni organ. Poleg tega zakon predpisuje subsidiarno odgovornost v primeru, da tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače. Zakon uvaja tudi sodelovanje med državami članicami EU na področju vročanja odločb in izterjave kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi države članice EU, v kateri se storitev izvaja, s čimer se prenaša poglavje VI. Direktive 2014/67/EU. Sodelovanje bo potekalo preko informacijskega sistema za notranji trg (IMI), in sicer specifičnega modula za napotene delavce.
S predlogom želijo predvsem urediti izdajanje obrazcev A1, zagotoviti zaščito napotenih delavcev in preprečiti nelojalno konkurenco med delodajalci. Predlog ureja tako pogoje napotitve delavcev tujih delodajalcev na delo v Sloveniji ter obveznosti tujih delodajalcev kot tudi pogoje napotitve delavcev slovenskih delodajalcev na delo v tujino ter s tem povezane obveznosti slovenskih delodajalcev.
Vir: spletna stran MDDSZ