Zaposlitve javnih uslužbencev v državnih organih in upravah

To temeljno ustavno načelo temelji na dejstvu, da je država organizacija vseh državljanov in da mora zagotoviti dostopnost zaposlitve za izvajanje upravnih nalog pod enakimi pogoji, ki jih sama določa, vsem državljanom brez razlike¹. Torej gre za ustavno pravico vseh pod enakimi pogoji do zaposlitve v upravi. Gre torej za zaposlovanje na delovnih mestih v upravi, na katerih se izvaja upravne naloge, torej na uradniških delovnih mestih, kjer se postopek zaposlitve izvaja na podlagi izvedenega javnega natečaja po določbah ZJU.
Prav tako ZJU v prvem delu, ki velja tudi za vse subjekte javnega sektorja, torej za cel javni sektor, kot eno izmed skupnih načel sistema javnih uslužbencev določa načelo enakopravne dostopnost²i . Določa, da se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu.
Zgoraj navedeno ustavno načelo in skupno načelo sistema javnih uslužbencev sta upoštevana in konkretizirana v temeljnih zakonskih in podzakonskih predpisih, ki se jih uporablja pri vodenju samega postopka zaposlitve javnega uslužbenca, in sicer:

• ZDR-1 (predvsem členi 21 do 30),
• ZJU (predvsem členi 53 do 67),
• ZUP, predvsem uporaba določb o popolnosti in pravočasnosti vloge, štetju rokov in vročanju,
• Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/06 in 104/10; skrajšano: uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta). Ta uredba glede na izrecno določbo 4. in 5. odstavka 22. člena ZJU, velja le za organe državne uprave in pravosodne organe, drugi državni organi in lokalne skupnosti pa lahko vprašanja zaposlovanja, kot so urejena v ZJU, podrobneje uredijo s svojimi splošnimi akti. Izjema so določbe uredbe o internem natečaju, te veljajo tako za organe državne uprave kot tudi za vse druge organe, ki so po sporazumu z Vlado RS vključeni v interni trg dela in torej lahko izvajajo interne natečaje, njihovi zaposleni pa kandidirajo na internih natečajih.   
• Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010, 63/13, 21/13 in 100/2013), ki se uporablja od 1. 1. 2011 dalje in je nadomestil prej veljavni Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06-UPB). Za delodajalce javnega sektorja je predvsem pomemben 7. člen, ki je sicer za vse delodajalce v RS ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta, za subjekte javnega sektorja in gospodarske subjekte, ki so v večinski državni lasti, pa še vedno ohranil objavo prostega delovnega mesta tudi na zavodu za zaposlovanje, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon ZDR-1 v 26. členu. Drugi delodajalci zasebnega sektorja niso obvezani prosto delovno mesto javno objaviti na zavodu za zaposlovanje, lahko pa ga, če želijo.
• Pravilnik o načinu sporočanja podatkov o prostem delovnem mestu ali vrsti dela Zavodu RS za zaposlovanje, javni objavi ter postopku posredovanja zaposlitve (UL RS, št. 59/2013), ki ga je minister, pristojen za delo, sprejel za izvedbo 7. člena Zakona o urejanju trga dela.

Glede na osnovno razlikovanje dveh kategorij javnih uslužbencev v državnih organih in upravahlokalnih skupnosti, torej na uradnike in strokovno tehnične javne uslužbence ter njihovo vlogo pri izvajanju nalog uprave, se postopke zaposlovanja vodi bistveno drugače, če gre za zaposlitev uradnika ali strokovno tehničnega delavca. ZJU³ namreč določa, da se:

• postopek za novo zaposlitev uradnika izvaja kot javni natečaj,
• postopek za novo zaposlitev na strokovno tehničnem delovnem mestu pa po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo.

Navedena zakonska določba je še nadalje dopolnjena v 18.členu uredbe o postopku  za zasedbo delovnega mesta⁴ , kjer je določeno, da se po postopku zgolj objave prostega delovnega mesta poleg zaposlitev na strokovno tehničnih delovnih mestih lahko opravi zaposlitev tudi v naslednjih dveh primerih:

• zaposlitev na uradniško delovno mesto za določen čas; pri čemer zaposleni ne pridobi status uradnika, opravlja pa izjemoma za določen čas uradniške naloge, zato mora izpolnjevati vse pogoje za delo na uradniškem delovnem mestu (in ne zgolj pogoje kot na strokovno tehničnem delovnem mestu), postopek zaposlitve pa se zaradi potrebe po hitrejši zagotovitvi nove zaposlitve za opravljanje za določen čas določenih sicer uradniških nalog, vodi po postopku zgolj objave prostega delovnega mesta, ki je praviloma hitrejši kot zaposlitev po postopku javnega natečaja,
• zaposlitev pripravnika, tudi če se bo usposabljal za delo na uradniškem delovnem mestu.

V obeh primerih, torej javni uslužbenec, zaposlen za določen čas na uradniškem delovnem mestu, in pripravnik po zaključenem pripravništvu, ko sta se zaposlila na podlagi javne objave prostega delovnega mesta, ne moreta nato skleniti delovnega razmerja za nedoločen čas brez izvedenega javnega natečaja.⁵
Prav tako pa je tudi v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti možno izvesti zaposlitev na podlagi 26. člena ZDR-1, ki določa primere, ko je možno zaposlitev izvesti brez obvezne predhodne javne objave prostega delovnega mesta. Posebej pa je treba pri tem opozoriti, da tudi v primerih zaposlitve, ki so v 26. členu ZDR-1 izrecno navedeni kot možnost zaposlitve brez predhodno izvedene javne objave prostega delovnega mesta, torej brez posebnega postopka zaposlitve, temveč kar z neposredno sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s konkretno osebo, je ta način zaposlitve možno uporabiti samo v primerih zaposlovanja, za katere ZJU določa, da se postopek zaposlitev vodi na podlagi ZDR-1 in ne na podlagi ZJU. Tako v skladu s 26. členom ZDR-1 v nobenem primeru ni možna zaposlitev za nedoločen čas na uradniško delovno mesto, glede na to, da je za takšno zaposlitev po ZJU izrecno predpisan postopek javnega natečaja.