fbpx
Košarica
Slovenska zastava
Hrvaška zastava

Prijava v portal: 

Povračilo stroška prehrane med delom

Povračilo stroška prehrane med delom v zasebnem sektorju

Pomembno je, da vsak delodajalec upošteva kolektivno pogodbo, ki ga zavezuje. V kolikor v kolektivni pogodbi ni določeno povračilo za malico oz. višina regresa za malico, se ta določi in uredi s podzakonskim aktom ali internim aktom delodajalca.

Do katere višine je neobdavčeno povračilo stroška prehrane med delom?

Od septembra 2022 je lahko povračilo stroškov za prehrano višje, saj se je spremenila Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ta višina je do 7,96 evra na dan.

Kaj določajo kolektivne pogodbe za povračilo za malico?

Zvišan najvišji neobdavčen znesek pa ne pomeni avtomatskega dviga za vse zaposlene, ko gre povračilo za malico. V zasebnem sektorju je namreč potrebno upoštevati, kaj določajo kolektivne pogodbe. Kako je povračilo za malico določeno v nekaterih kolektivnih pogodbah?

Povračilo stroška prehrane med delom v javnem sektorju

V javnem sektorju povračilo stroškov za prehrano od 1. 1. 2023 do 30. 6. 2023 znaša 6,60 evra na dan, kar velja za javne uslužbence in funkcionarje.

Pripada javnemu uslužbencu za dan prisotnosti na delu, pri čemer se kot dan prisotnosti na delu šteje, če delavec dela več kot štiri ure dnevno ali če dela krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu.

Če je delovni čas razporejen neenakomerno tako, da javni uslužbenec dnevno opravi več kot osem ur delovne obveznosti, se število regresov za prehrano za dneve, ko je delal več kot osem ur, določi tako, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem. Če pa javni uslužbenec v določenem mesecu dela preko polnega delovnega časa (nadure), mu za vsakih izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek regresa v višini 6,60 evra.

Urejena je tudi situacija, ko ima javni uslužbenec zagotovljeno brezplačno prehrano med delom. V tem primeru ima javni uslužbenec možnost izbire med izplačilom regresa za prehrano ali koriščenjem brezplačne prehrane, pri čemer se koriščenje brezplačne prehrane in izplačilo regresa za prehrano izključujeta. Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, javnemu uslužbencu pripada izplačilo razlike do višine zneska regresa za prehrano.

Novost je ureditev, ko je javni uslužbenec na službenem potovanju in ni upravičen do dnevnice, ker službeno potovanje ni trajalo več kot dvanajst ur. V takem primeru je treba upoštevati naslednje:

  • za osem ur službene poti, ki pomeni praviloma enako časovno obdobje, kot je redna delovna obveznost, mu pripada regres za prehrano,

  • če pa je službeno potovanje trajalo več kot osem in do dvanajst ur, mu za čas od osem do dvanajst ur pripada dodaten regres za prehrano.

Navedena ureditev izhaja tudi iz Razlage Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ), Uradni list RS, št. 54/12, ki se glede 3. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike (Uradni list RS, št. 40/12) glasi:

»V primeru službene poti, ki traja manj kot 12 ur, zdravniku za čas do 8 ur službene poti pripada regres za prehrano enako kot za zdravnike, ki niso na službeni poti. Za čas službene poti od 8 do 12 ur pa mu poleg tega pripada še en dodaten regres za prehrano.«

Več si lahko preberete v našem priročniku s portalom Zakon o delovnih razmerjih v praksi:

Preverite še izobraževanja iz – HRM in Računovodstvo in finance. Pomagali vam bodo razjasnili številne dileme iz prakse.