Na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE) minister za finance izdaja

(1) S tem pravilnikom se določajo vrste prihodkov in odhodkov, njihovo pripoznavanje ter merjenje pri pravnih osebah javnega prava, ki vodijo poslovne knjige in izdelujejo letna poročila na podlagi Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE; v nadaljnjem besedilu: ZR).

(2) S tem pravilnikom se določa tudi pripoznavanje, merjenje in vrednotenje sredstev in obveznosti do virov sredstev.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1. poslovne knjige so poslovne knjige, ki jih vodijo pravne osebe javnega prava v skladu z določbami ZR ter slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljnjem besedilu: SRS);

2. računovodski izkazi so izkazi, ki jih določata ZR in pravilnik, ki določa sestavljanje letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava;

3. drugi uporabniki enotnega kontnega načrta so državni in občinski proračuni, državni in občinski organi in organizacije, ožji deli lokalnih skupnosti, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in javni skladi;

4. določeni uporabniki enotnega kontnega načrta so javni zavodi, javne agencije in drugi posredni proračunski uporabniki ter druge osebe javnega prava, ki niso posredni proračunski uporabniki in upoštevajo določbe ZR.

(1) Prihodki in odhodki se pripoznavajo po načelu denarnega toka. V skladu s tem načelom se prihodek oziroma odhodek prizna, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

– poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje prihodkov oziroma odhodkov, je nastal, in

– prišlo je do prejema ali izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta.

(2) Šteje se, da je pogoj za pripoznavanje prihodkov in odhodkov, določen v drugi alineji prejšnjega odstavka, izpolnjen tudi, če so bile terjatve oziroma obveznosti, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, poravnane na drug način (pobot oziroma kompenzacija), pri čemer ni nastal denarni tok.

(3) Ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka se za znesek prejetih oziroma danih predujmov, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, pripoznajo prihodki oziroma odhodki že ob prejemu oziroma izplačilu teh zneskov.

(4) Zneski prihodkov in odhodkov se v času od nastanka poslovnega dogodka, ki je podlaga za njihovo izkazovanje, do izpolnitve pogojev iz prvega odstavka za njihovo pripoznanje izkazujejo kot posebna postavka časovnih razmejitev.

Sredstva in obveznosti do virov sredstev pravnih oseb javnega prava se pripoznavajo, merijo in prevrednotujejo v skladu z določbami ZR in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Za vse, kar ni posebej določeno z zakonom in podzakonskimi predpisi, pa se uporabljajo SRS. Enako velja za pripoznavanje prihodkov ter prejemkov in odhodkov ter izdatkov.

(1) Prihodki se razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije, transferne prihodke ter prejeta sredstva iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU).

(2) Z davčnimi prihodki so mišljena vsa vplačila dajatev, določena z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona.

(3) Z nedavčnimi prihodki so mišljeni prihodki iz opravljanja dejavnosti, prihodki od financiranja, prihodki od taks in pristojbin in vsi drugi prihodki, ki v tem členu niso posebej opredeljeni.

(4) Kapitalski prihodki so prihodki iz prodaje opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev, zalog blagovnih rezerv in finančnega premoženja.

(5) Prejete donacije so prihodki iz naslova podarjenih denarnih sredstev.

(6) Transferni prihodki so prihodki, doseženi s prenosom denarnih sredstev od drugih javnofinančnih institucij.

(7) Prejeta sredstva iz EU in iz drugih držav so prihodki, ki jih zagotavljajo proračun EU in druge institucije EU ter druge države, ki niso članice EU, za posamezne namene.

(8) Podrobnejša opredelitev prihodkov, ki se uvrščajo v posamezno vrsto prihodkov, je podana z nazivi kontov, določenimi s pravilnikom, ki določa enotni kontni načrt.

(1) Odhodki se razčlenjujejo na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferjev, investicijske odhodke, odhodke investicijskih transferjev in plačila sredstev v proračun EU.

(2) Tekoči odhodki so odhodki, ki zajemajo plačila, nastala zaradi stroškov dela, stroškov materiala in drugih izdatkov za blago in storitve, ter sredstva, izločena v proračunske sklade.

(3) Odhodki tekočih transferjev so plačila, za katera plačniki v povračilo ne dobijo materiala oziroma blaga ali storitve. Uporaba teh sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave in ne investicijske.

(4) Investicijski odhodki so plačila, namenjena pridobitvi opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, investicijskemu vzdrževanju in obnovi zgradb ter pomembnejših opredmetenih osnovnih sredstev.

(5) Odhodki investicijskih transferjev so prenesena denarna nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev.

(6) Za investicijski transfer se štejejo tudi prenesena denarna sredstva za namene iz prejšnjega odstavka, ki so bila dana v upravljanje in za katera se pri prejemniku teh sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje.

(7) Plačila sredstev v proračun EU so plačila, ki se razčlenjujejo po virih teh sredstev.

(8) Podrobnejša opredelitev odhodkov, ki se uvrščajo v posamezno vrsto odhodkov, je podana z nazivi kontov, določenimi s pravilnikom, ki določa enotni kontni načrt.

(1) Za znesek ugotovljene nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost popravkov nabavne vrednosti in neodpisano nabavno vrednost prodanih, odtujenih ali v upravljanje prenesenih opredmetenih osnovnih sredstev oziroma neopredmetenih sredstev. Stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega sredstva se ne vštevajo v nabavno vrednost. V nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se tudi ne vključuje začetna ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča ob pridobitvi. Ne vključujejo se tudi stroški preizkušanja delovanja sredstva. Če se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstoječe zgradbe strošek priprave gradbišča, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe.

(2) Pozneje nastali stroški, povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

(3) Ne glede na vrednost in pomembnost opredmetenih osnovnih sredstev se nabavna vrednost ne razporedi na sestavne dele. Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se ne obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

(4) Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev oziroma opredmetenih osnovnih sredstev ter neopredmetenih sredstev, za katere ne obstaja dokumentacija o stroških pridobitve ali je takšna dokumentacija nepopolna, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upoštevajo razpoložljivi podatki o tržnih cenah, lahko pa tudi knjigovodski podatki primerljivih enakih ali podobnih sredstev, ki so v lasti ustanovitelja uporabnika enotnega kontnega načrta. Do pridobitve ocenjene vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se sredstva evidentirajo po nabavni vrednosti 1 euro, vendar najdlje za dobo enega leta. Za določitev nabavne vrednosti nepremičnin se lahko uporabi cenitev iz množičnega vrednotenja nepremičnin.

(5) Stroški, ki sestavljajo nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega sredstva, ter stroški investicijskega vzdrževanja in obnov se priznajo kot investicijski odhodki v obračunskem obdobju, v katerem so bili plačani. Popravki nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se oblikujejo v skladu s pravilnikom, ki ureja način in stopnje odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Zneski popravkov nabavne vrednosti se ne obravnavajo kot strošek amortizacije oziroma kot prevrednotovalni odhodek, temveč zmanjšujejo obveznost do virov sredstev, oblikovano ob pridobitvi teh sredstev.

(6) Zneski kupnine za odtujena ali uničena opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se priznajo kot kapitalski prihodki v obračunskem obdobju, v katerem so bili prejeti.

(7) Stvari drobnega inventarja, katerih posamična vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500 eurov, se lahko razporedijo med material. S stvarmi drobnega inventarja so mišljeni pisarniški pripomočki, okrasni predmeti, drobno orodje, ločljiva embalaža in podobno.

(8) Neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 eurov, se lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.

(9) Nepremičnine, dane v poslovni najem, se obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva.

(10) Opredmetena osnovna sredstva, dana v poslovni najem, se izkazujejo v poslovnih knjigah najemodajalca, pri najemniku pa se najemnine iz najema pripoznajo kot odhodki.

(1) Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Začetni pripoznavni vrednosti se pripišejo še stroški posla.

(2) Finančne naložbe v družbe, ki kotirajo na borzi, se vrednotijo po pošteni vrednosti v skladu z računovodskimi standardi.

(3) Nabavna vrednost finančnih naložb iz brezplačno pridobljenih drugih lastniških vrednostnih papirjev se izkaže po knjigovodski vrednosti kapitala izdajatelja.

(4) Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih drugih dolžniških vrednostnih papirjev se izkaže po nominalni vrednosti vrednostnega papirja, popravljenega za zneske obresti oziroma donose, ki so vsebovani v vrednostnem papirju in se nanašajo na prihodnje obdobje.

(5) Za znesek nabavne vrednosti finančne naložbe se izkaže obveznost do lastnih virov sredstev.

(6) Izdatki za dana posojila se priznajo ob nakazilu posojila oziroma ob plačilu kupnine za kapitalski delež.

(7) Depoziti, ki se nanašajo na vezavo začasno prostih denarnih sredstev, se ne izkazujejo kot izdatek za dano posojilo.

(8) Obračunane obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb se obravnavajo kot samostojna terjatev. Donosi dolgoročnih finančnih naložb se priznajo kot prihodki ob unovčenju.

(9) Sprememba vrednosti dolgoročnih finančnih naložb zaradi spremembe tečaja tuje valute poveča ali zmanjša vrednost finančne naložbe in stanje obveznosti do njihovih virov sredstev.

(10) Obračunane obresti in drugi donosi kratkoročnih finančnih naložb se lahko izkazujejo kot samostojna terjatev ali pa povečujejo znesek kratkoročne finančne naložbe.

(11) Obračunane obresti in drugi donosi kratkoročnih finančnih naložb se priznajo kot prihodki ob njihovem unovčenju.

(12) Sprememba vrednosti kratkoročnih finančnih naložb zaradi spremembe tečaja tuje valute se obravnava kot obrestovanje. Prihodki oziroma odhodki se priznajo ob unovčenju.

(13) Oslabitev finančnih naložb (s popravkom vrednosti) se ne opravlja, odpis finančnih naložb pa zmanjšuje ustrezno obveznost do virov teh sredstev.

(14) Plemenite kovine, dragi kamni, umetniška dela in podobno se vrednotijo po nabavnih cenah. Usklajevanje vrednosti plemenitih kovin se opravi na bilančni dan na podlagi cen, ki jih objavlja Banka Slovenije. Za razliko, nastalo zaradi usklajevanja cen, se povečajo oziroma zmanjšajo viri sredstev.

(15) Med finančne naložbe v širšem pomenu spadajo tudi naložbe v kapital gospodarskih družb, naložbe v namensko premoženje javnih skladov in nalože v premoženje, ki je v lasti drugih pravnih oseb.

(1) Terjatve vseh vrst se pri začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin.

(2) Obračunane dogovorjene obresti in drugi donosi dolgoročnih terjatev se obravnavajo kot samostojna terjatev. Spremem