Vsebinska opredelitev regresa, ki se ugodneje davčno obravnava – novosti maj 2026

Natisni

Če zaradi trajanja delovnega razmerja (manj kot 12 mesecev v letu) ali krajšega delovnega časa (ali dopolnilnega dela) delavcu ne pripada regres v celotni višini (mu pripada v sorazmernem delu), se pri določanju mejnega zneska za ugodnejšo davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ter mejnega zneska pri osnovi za prispevke po tretji alineji drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2 te vrednosti prav tako določijo v sorazmernem delu. Navedeno velja ne glede na morebitne drugačne pravice delavca do izplačila določene v posameznih kolektivnih pogodbahZa vsebinsko opredelitev posameznega dohodka kot regres, ki se lahko obravnava po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in po tretji alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2, je ključna pravica do tega dohodka po delovnopravni zakonodaji, med drugim tudi upoštevanje časovne opredelitve pravice do izplačila regresa.

Za pravico, opredeljeno po delovnopravni zakonodaji, se šteje pravica, opredeljena v zakonu, kolektivni pogodbi in kolektivnem ali individualnem pravnem aktu delodajalca ter tudi pravica na podlagi npr. sodne odločbe. Regres mora delodajalec v skladu s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, razen ob določenih izjemah (npr. sklenitev pogodbe o zaposlitvi po tem datumu, ali če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega leta). Izhajajoč iz navedenega se načeloma izplačila, opredeljena kot regres na podlagi pravice, določene po 1. juliju leta, davčno ne more obravnavati kot regres. Pravica do regresa pomeni pravico delavca, zato morata biti višina regresa za letni dopust vnaprej določena, vključno z navedbo, da bo izplačana v več obrokih, nepogojna in neodvisna od bodočega poslovnega rezultata in likvidnosti družbe, saj je to v korist in varstvo te delavčev pravice, kar omogoča predvidljivost in tudi iztožljivost te pravice.

Sodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. UPRS I U 29/2012 z dne 5. 12. 2013 in X Ips 335/2016) je potrdila, da iz Zakona o delovnih razmerjih (sicer starega, vendar imajo določbe v tem delu enako vsebino tudi v ZDR-1) jasno izhaja, da je delodajalec dolžan izplačati celoten regres v zakonskih rokih (to je do 1. julija tekočega koledarskega leta). Navedeni roki tako zavezujejo delodajalca za celoten obseg pravice in ne le za njeno minimalno višino. Navedeno pomeni, da mora biti celoten regres (razen, ko je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti dogovorjeno, da se v primeru nelikvidnosti delodajalca regres lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta) izplačan najkasneje do 1. julija, ne glede na njegovo višino. Dohodek, ki bi bil kot pravica določen v nasprotju z zakonom in kot tak tudi izplačan, se z vidika davčne obravnave ne more obravnavati po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in se šteje za drugi dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celotnem izplačanem znesku všteva v davčno osnovo.

Iz pojasnjenega izhaja, da je treba razlikovati med pravico do izplačila regresa in časom njegovega dejanskega izplačila. Za vsebinsko presojo o tem, ali se posamezno izplačilo lahko obravnava kot regres, je ključna določitev pravice do izplačila regresa, ki mora biti določena v skladu z delovnopravno zakonodajo. Pravica do regresa mora biti upoštevaje delovnopravno zakonodajo določena v okviru zakonskega roka za dejansko izplačilo regresa. Upoštevaje navedeno, se dohodek, ki se opredeljuje za regres ter je bila pravica do tega dohodka določena v nasprotju z delovnopravno zakonodajo (pravica do regresa določena po zakonskem roku za izplačilo), in sicer ne glede na to, kdaj je bil akt, s katerim se pravica določi, izdan (v ali po zakonskem roku), za namene davčne obravnave ne more obravnavati kot regres. V primeru, da je pravica do tega dohodka določena v skladu z delovnopravno zakonodajo (pravica do regresa določena v okviru zakonskega roka za izplačilo regresa) in je zgolj dejansko izplačilo izvedeno z zamudo glede na dogovorjen rok izplačila pa, se dohodek za davčne namene obravnava kot regres.

Do posebne davčne obravnave, kot je opredeljena za regres, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z ZDR-1, so pod enakimi pogoji upravičeni tudi tisti zavezanci, ki prejemajo vsebinsko primerljive dohodke iz tujine. Pri tem je predvsem pomembna primerljivost vsebine dohodka, saj predpisi, ki zavezujejo tuje delodajalce glede tega dohodka lahko določajo drugačno dinamiko obveznosti izplačila, kot velja za delodajalce v Sloveniji.

Primer 1: Če se izplačilo regresa v višini 1.500 eur, po sklepu delodajalca izvede v dveh delih, in sicer do 30. 6. 2019 v višini 1.000 eur in v decembru 2019 v višini 500 eur se izplačilo v mesecu decembru 2019 ne more davčno obravnavati po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ampak se šteje za drug dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celotnem znesku všteva v davčno osnovo. Pri predložitvi REK-1 obrazca se za izplačilo do 30. 6. 2019 predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1090 – regres, za izplačilo v decembru pa REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1150 – Drugi dohodki iz delovnega razmerja. Smiselno enako velja za poročanje na REK-O obrazcu, ki se uporablja za izplačila od vključno 1. 1. 2023 dalje.

Primer 2: Če se izplačilo zaostanka regresa za leto 2018 izvede v letu 2019 po odločbi delovnega inšpektorja (ali sodbe delovnega sodišča), se to izplačilo davčno obravnava v skladu s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in tretjo alinejo tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2.

Predhodno navedeno v zvezi s pogojem vsebine dohodka, ki se šteje za regres, je treba smiselno upoštevati tudi pri določanju neobdavčenega dela regresa, ki se v primerih, ko delavcu pripada pravica do sorazmernega dela regresa po delovnopravni zakonodaji (npr. zaposlitev za krajši delovni čas, sklenitev pogodbe o zaposlitvi sredi leta) določi upoštevajoč sorazmerni znesek PP. Če delodajalec delavcu kljub pravici do sorazmernega dela regresa izplača celotni regres, se razlika izplačila nad pravico šteje za drug dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo za dohodnino ter osnovo za prispevke.

Primer 3: Delodajalec junija izplača vsem delavcem regres v višini zadnje znane PP. Delavec, ki se je zaposlil v aprilu, je upravičen le do sorazmernega dela regresa. Izplačilo nad sorazmernim delom zneska regresa (3/12 zneska PP) se davčno obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja in mora delodajalec o tem dohodku poročati ločeno, torej za sorazmerni del regresa predloži REK z navedbo vrste dohodka 1090 – regres, za izplačilo ki presega sorazmerni del PP, pa REK obrazec z navedbo vrste dohodka 1150 – Drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Več: Pojasnila FURS, v dokumentu

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.