Obdavčitev dohodkov študentov (in dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah

Natisni

V tem podrobnejšem opisu so navedeni najbolj tipični dohodki dijakov in študentov, pri katerih se v zvezi z davčno obravnavo upošteva tudi status dijaka ali študenta. Navedene dohodke dosegajo tako dijaki in študenti, ki se štejejo za slovenske rezidente, kot dijaki in študenti, ki se štejejo za nerezidente, kar ima vpliv na davčno obravnavo prejetih dohodkov.

1.0 REZIDENTSKI STATUS

V skladu s 5. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 so rezidenti Slovenije zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov z virom v in izven Slovenije, torej od vseh svetovnih dohodkov. Nerezidenti so zavezanci za dohodnino samo od dohodkov z virom v Sloveniji.

Fizična oseba se šteje za rezidenta Slovenije, če izpolnjuje vsaj enega od pogojev iz 6. člena ZDoh-2:

– uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji,

– običajno bivališče ali središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji,

– prisotnost v Sloveniji skupno več kot 183 dni v kateremkoli času v davčnem letu, idr.^[1]

Ob tem pojasnjujemo, da so vsi v 6. členu ZDoh-2 navedeni kriteriji za ugotavljanje statusa rezidenta enakovredni. To pomeni, da oseba velja za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli od teh kriterijev. Ne glede na 6. člen ZDoh-2 pa je zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega izmed pogojev, ki so navedeni v 7. členu ZDoh-2. Tako je v skladu s 5. točko 7. člena ZDoh-2 fizična oseba, ki je prišla v Slovenijo izključno zaradi študija ali zdravljenja, nerezident Slovenije.

Za nerezidenta se torej šteje oseba, ki ne izpolnjuje nobenega izmed kriterijev iz 6. člena ZDoh-2 oziroma izpolnjuje katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena ZDoh-2.

Posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje iz 7. člena ZDoh-2 imajo status nerezidenta, čeprav bi bili po splošnih pogojih iz 6. člena ZDoh-2 prepoznani kot rezidenti. Ob tem pojasnjujemo, da je temeljni namen in učinek izjem, ki so določene v 7. členu ZDoh-2 ta, da posamezniki ostanejo rezidenti druge države in posledično v Sloveniji niso obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, samo zaradi tega, ker iz določenih razlogov (navedenih v 7. členu ZDoh-2) bivajo v Sloveniji ali pa so v Sloveniji navzoči iz razlogov, ki niso povezani s pridobivanjem dohodka.

Tako je namen 5. točke 7. člena ZDoh-2, da se osebi, ki pride v Slovenijo zaradi študija, ne dodeli statusa rezidenta, saj bi bila lahko s tem podvržena večji davčni obremenitvi. Ne glede na to, pa lahko osebe (tuji študenti), ki sicer izpolnjujejo enega ali več pogojev za pridobitev statusa rezidenta iz 6. člena ZDoh-2, pridobijo status rezidenta Slovenije, v kolikor jim je to v interesu in s tem posledično v Sloveniji plačujejo davek po svetovnem dohodku.

Tuji študenti, ki so prisotni v Sloveniji zaradi študija ter želijo pridobiti status slovenskega rezidenta, davčnemu organu predložijo vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa, davčni organ pa na podlagi predložene vloge preverja, če so izpolnjeni pogoji iz 6. člena ZDoh-2. Pri teh posameznikih je namreč prvotni razlog prihoda v Slovenijo zgolj študij, vendar pa se lahko že ob prihodu v Slovenijo ali kasneje tekom študija v Sloveniji, njihov center življenjskih interesov preseli iz matične države v Slovenijo.

Tuja fizična oseba, ki v Sloveniji študira in hkrati tudi dela, ima razvite socialne in družbene vezi, se udeležuje družabnih aktivnosti in se tudi pogosto ne vrača v svojo matično državo, ima namreč v Sloveniji običajno prebivališče ter močnejši osebni in ekonomski interes, kar pomeni, da se šteje za rezidenta na podlagi 5. točke 6. člena ZDoh-2.

Te osebe so praviloma prisotne v Sloveniji več kot 183 dni v davčnem letu, zato je izpolnjen tudi pogoj iz 6. točke 6. člena ZDoh-2.

Posamezniki si rezidentski status uredijo z vložitvijo vloge (dopisa) z navedbo vseh relevantnih dejstev ali v obliki izpolnjenega vprašalnika »Vloga za ugotavljanje rezidentskega statusa po Zakonu o dohodnini – prihod v Republiko Slovenijo« (angl. Application for determining an individual’s residency status under the Personal Income Tax Act (ZDoh-2) – entering in the Republic of Slovenia), ki se nahaja na spletni strani Finančne uprave RS (v nadaljevanju: FURS).

Obrazec za ugotovitev rezidentskega statusa zavezanec odda elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument, osebno ali po pošti, in sicer pri pristojnemu finančnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register. Podpisano in skenirano vlogo/vprašalnik za ugotavljanje rezidentskega statusa lahko posameznik posreduje FURS tudi po elektronski pošti na naslov pristojnega finančnega urada.

Zaradi hitrejše obravnave vlog, se zavezancem iz pristojnosti FU Novo Mesto in FU Nova Gorica priporoča oddajo na FU Velenje, zavezancem iz pristojnosti FU Brežice in FU Koper na FU Hrastnik, zavezancem iz pristojnosti FU Ptuj in FU Postojna pa na FU Kočevje.

Če zavezanec (fizična oseba) vlaga obrazec preko pooblaščenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki opravlja dejavnost, se obrazec odda preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki. Če elektronski obrazec ni na voljo, se obrazec skupaj s pooblastilom vloži prek obrazca Lastni dokument (NF-LD).

Vlogi/vprašalniku za ureditev rezidentskega statusa zavezanci priložijo ustrezne listine oziroma dokazila, če z njimi razpolagajo in za katere menijo, da so pomembne za presojo njihovega rezidentskega statusa.

Davčni organ osebam, ki izpolnjujejo enega ali več pogojev za pridobitev statusa rezidenta iz 6. člena ZDoh-2, z odločbo dodeli status slovenskega rezidenta.

Pravilna opredelitev rezidentskega statusa posameznikov za namene ZDoh-2 (rezident, nerezident) je zelo pomembna, saj vpliva tako na postopke odmere dohodnine v Sloveniji, kot tudi na postopke uveljavljanja ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (v nadaljevanju: mednarodna pogodba) s t. i. KIDO zahtevki^[2].

Ob tem pojasnjujemo, da davčni organ zavezanca, ki je bil v postopku reševanja KIDO zahtevka obravnavan kot nerezident Slovenije za namene ZDoh-2 ter mu je bila na podlagi predloženega potrdila, da se šteje za rezidenta druge države pogodbenice, v izdani odločbi odobrena ugodnost iz mednarodne pogodbe do izteka določenega obdobja, z odločbo opredeli za rezidenta Slovenije za namene ZDoh-2 šele od izteka tega obdobja dalje, v kolikor od izteka tega obdobja dalje izpolnjuje vsaj enega izmed pogojev iz 6. člena ZDoh-2.

Več informacij glede ugotavljanja rezidentstva za davčne namene je dostopnih na spletni strani Finančne uprave RS v podrobnejšem opisu Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah.

2.0 DAVČNA OBRAVNAVA DOHODKOV PO ZAKONU O DOHODNINI

Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine.

Ob prejemu dohodka mora fizična oseba, v skladu z drugim odstavkom 35. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2, predložiti svojo davčno številko izplačevalcu dohodkov in sicer ne glede na to, v kakšni obliki dohodek pridobi. Dijaki in študentje (tujci), ki nimajo davčne številke, davčno številko pridobijo z izpolnitvijo obrazca DR-02 (Prijava za vpis podatkov fizične osebe v davčni register – pridobitev davčne številke), ki je objavljen na spletni strani FURS.

2.1 Štipendije, nagrade za obvezno prakso, dohodki vajencev

Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem. Kadrovske in druge štipendije sodijo med druge dohodke po 5. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. V 106. členu ZDoh-2 je določeno, do katere višine se kadrovske in druge štipendije ne vštevajo v davčno osnovo.

Pogoje za oprostitev plačila dohodnine od štipendij in drugih prejemkov učencev, dijakov in študentov določa 1. točka 25. člena ZDoh-2, in sicer morajo biti pri oprostitvi plačila dohodnine izpolnjeni vsi od navedenih pogojev:

prejemnik mora biti oseba, ki je vpisan kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas,
gre za prejemke v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov,
izplačilo je izvršeno iz proračuna oziroma sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij), ali od prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova,
ne gre za prejemke, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek ali so prejeti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.

Podrobnejša pojasnila glede davčne obravnave štipendij najdete v podrobnejšem opisu Davčna obravnava štipendij, ki je objavljen na spletni strani FURS.

Pojasnilo v zvezi z davčno obravnavo nagrade za obvezno prakso je objavljeno v točki 4.4, pojasnilo v zvezi z dohodki vajencev pa v točki 4.5 podrobnejšega opisa Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, objavljenega na spletni strani FURS.

2.2 Dohodek za opravljeno študentsko delo

Začasno in občasno delo dijakov in študentov na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja del (v nadaljevanju: študentsko delo) ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti – ZZZPB. V zvezi z opravljanjem tega dela je na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi objavljeno pojasnilo.

Dohodek dijakov in študentov za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali organizacije, ki opravlja posredovanje dela, se za davčne namene šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja se uvrščajo med dohodke iz zaposlitve. Ti dohodki so praviloma prejeti za opravljeno delo ali storitev, ustvarjeno v odvisnem razmerju (ki ni delovno razmerje) med izplačevalcem in fizično osebo in so občasnega ali začasnega značaja.

2.2.1 Davčna osnova dohodka za opravljeno študentsko delo

Davčna osnova dohodka od študentskega dela je, enako kot od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja, prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Povračila stroškov se v davčno osnovo dohodka vštevajo v celotnem znesku, in sicer ne glede na to, ali je delodajalec povračila stroškov izplačal dijaku ali študentu, ali pa je nudenje posameznih storitev (npr. nočitev, prevoz) plačal neposredno ponudniku storitev.

V davčno osnovo se vštevajo tudi vse ugodnosti, ki jih delodajalec nudi dijaku ali študentu. Za vrednotenje bonitet se uporabljajo določbe 43. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2.

Davčna osnova dohodkov iz naslova opravljanja študentskega dela je dohodek (četrti odstavek 41. člena ZDoh-2), zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati dijak ali študent (18. člen ZPIZ-2) in za normirane stroške v višini 10 % od doseženega dohodka. Poleg normiranih stroškov lahko dijak ali študent uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve (podrobneje v točki 2.2.2).

2.2.2 Uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza in nočitve

V skladu s četrtim odstavkom 41. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 in 289. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 lahko zavezanec, ki prejema dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev. Ti stroški se zavezancu priznajo na podlagi predložitve dokazil o njihovem nastanku, pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Dejanske stroške prevoza in nočitve lahko dijak ali študent, ki je rezident Slovenije, uveljavlja že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine, in sicer tako, da davčnemu organu najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto pošlje pisni zahtevek s podatki, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje dejanskih stroškov. Rezident lahko dejanske stroške uveljavlja tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov in ugovor zoper informativni izračun dohodnine sta objavljena med obrazci na spletni strani FURS.

Nerezident, ki v Sloveniji dosega dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, ki mu jih izplača plačnik davka, lahko dejanske stroške uveljavlja v 15 dneh od izplačila dohodka pri pristojnem finančnem uradu tako, da vloži Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov. Ker se akontacija dohodnine zaradi priznanih dejanskih stroškov zniža, davčni organ nerezidentu vrne preveč plačani, če mu je bil predhodno odmerjen z odločbo.

2.2.3 Izračun akontacije dohodnine in olajšave pri odmeri dohodnine

Akontacija dohodnine od dohodka iz naslova študentskega dela se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 % (deseti odstavek 127. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2).

Od dohodka dijaka ali študenta za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela, se akontacija dohodnine ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 evrov (dvanajsti odstavek 127. člena ZDoh-2). Navedeno velja, če je prejemnik dohodka rezident, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma, če je starejši od 26 let in se je vpisal na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

V skladu s tretjim odstavkom 113. člena ZDoh-2 se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela, za leto 2026 v znesku 3.886,35 evrov[3]. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Meja 26 let ne pomeni, da nekdo ne sme več delati preko študentskega servisa (izjema so izredni dijaki oz. udeleženci izobraževanja odraslih), ampak po tej starosti samo izgubijo posebno osebno (študentsko) olajšavo iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2, kar pomeni, da se od vsakega nakazila po napotnici pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja del obračuna, odtegne in plača akontacija dohodnine po stopnji 25 %.

Študentu rezidentu se pri odmeri dohodnine v skladu s 111. členom ZDoh-2 prizna tudi zmanjšanje letne davčne osnove za znesek splošne olajšave; za leto 2026 v višini 5.551,93 evrov, če so njegovi skupni dohodki višji od 17.766,18 evrov oziroma več, v kolikor so skupni dohodki nižji od tega zneska (izračun zneska olajšave po formuli: 5.551,93 + (20.832,39 – 1,17259 x skupni dohodek)), pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Lestvice za odmero dohodnine in olajšave so za posamezno davčno leto objavljene na spletni strani FURS.

2.2.4 Izračun dohodnine za študente nerezidente

Od vseh izplačil tujim fizičnim osebam se plačuje dohodnina že med letom. Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje kot dokončen davek. Če nerezidentu dohodek izplačuje slovenska pravna oseba ali zasebnik, ta za prejemnika dohodka odtegne akontacijo dohodnine v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK.

Ker je nerezident zavezan za plačilo dohodnine zgolj od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji; dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije, ni dolžan napovedati slovenskemu davčnemu organu.

Nerezidenti na splošno niso upravičeni do davčnih olajšav, ki so z ZDoh-2 določene za rezidente (izjema so rezidenti EU oziroma EGP pod pogoji iz 116. člena ZDoh-2). Pri obdavčitvi pa se upoštevajo pravila mednarodnega obdavčevanja, kar je podrobno opisano v točki 6 tega podrobnejšega opisa.

3.0 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Pojasnilo v zvezi z obveznostjo obračuna prispevkov od nagrade za obvezno prakso in od dohodkov vajencev je objavljeno na spletni strani FURS v dokumentu: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Pojasnilo v zvezi z obveznostjo obračuna prispevkov od dohodkov dijakov in študentov za opravljeno delo pred organizacije, ki posreduje začasna in občasna dela za dijake in študente je objavljeno na spletni strani FURS v dokumentu https://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_zaposlitve/Opis/Drugo_pogodbeno_razmerje.docx.

4.0 OBRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA od dohodkov iz začasnega dela dijakov in študentov

Organizacija, ki posreduje začasna in občasna dela za dijake in študente po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, na podlagi 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C nastopa v vlogi plačnika davka, kot je opredeljen po Zakonu o davčnem postopku – ZDavP-2. To pomeni, da mora v breme dohodka dijaka in študenta – davčnega zavezanca oziroma zavezanca za plačilo prispevkov – izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delojemalca. Za vse ostale dajatve (koncesijsko dajatev, dodatno koncesijsko dajatev ter ostale prispevke za socialno varnost) pa je organizacija zavezanec za plačilo teh dajatev, ki jih je dolžna plačati sama v svoje breme. Podrobna pojasnila objavljena na spletni strani FURS: REK obrazci | FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (gov.si)

5.0 OBDAVČITEV DOHODKOV ŠTUDENTOV PO MEDNARODNIH POGODBAH O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

Na spletni strani FURS je pod področjem Mednarodno obdavčenje in izmenjava informacij à Mednarodno obdavčenje, v rubriki Zakonodaja, objavljen Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodne pogodbe), ki jih je Slovenija sklenila z drugimi državami pogodbenicami.

Plačila, ki jih prejemajo študenti ali pripravniki so običajno obravnavana v 20. členu mednarodnih pogodb[4], ki določa, da se plačila, ki jih študent ali pripravnik, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je v prvi omenjeni državi navzoč samo zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja, prejme za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje, ne obdavčijo v tej državi, če taka plačila nastanejo iz virov zunaj te države.

To pomeni, da so plačila, ki jih študenti ali pripravniki, rezidenti ene države pogodbenice, prejemajo za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje v drugi državi pogodbenici, izvzeta od obdavčitve v državi, kjer je študent ali pripravnik fizično navzoč zaradi izobraževanja ali usposabljanja, pod pogojem, da so plačana iz virov zunaj te države. Določba pa ne preprečuje, da se taka plačila obdavčijo v tisti državi, iz katere izvirajo.

Določba o študentih in pripravnikih v mednarodnih pogodbah se smiselno uporablja za katere koli posameznike, ki so v drugi državi zaradi izobraževanja ali strokovnega usposabljanja, in sicer tudi za dijake. Pri tem ni pomembno, da je bila taka oseba študent ali pripravnik v državi rezidentstva, pomembno je, da ima tak status v državi, v kateri se izobražuje ali usposablja.

Oprostitev obdavčitve v državi izobraževanja oziroma usposabljanja se nanaša samo na plačila, ki jih posameznik prejema za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje. Vsi drugi prejemki so obdavčeni v skladu z drugimi ustreznimi členi mednarodne pogodbe.

Določba se ne nanaša na osebe, ki so bile rezidenti ene države pogodbenice in so pred obiskom druge države pogodbenice svoje rezidentstvo prenesle v tretjo državo.

Navedeni člen pogosto vsebuje določbo, na podlagi katere ima študent, učenec ali pripravnik glede nagrad, štipendij in prejemkov iz zaposlitve med svojim izobraževanjem ali usposabljanjem pravico do enakih davčnih oprostitev, olajšav ali znižanj davkov, kot jih imajo rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku. Tako določbo vsebujejo npr. mednarodne pogodbe z Albanijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Bosno in Hercegovino, Ciprom, Dansko, Estonijo, Grčijo, Gruzijo, Hrvaško, Katarjem, Kazahstanom, Kitajsko, Kosovom, Kuvajtom, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Makedonijo, Norveško, Poljsko, Srbijo in Črno goro, Švedsko, Švico, Tajsko, Turčijo, Uzbekistanom in Združenimi Arabskimi Emirati.

Pri nekaterih drugih državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene veljavne mednarodne pogodbe, pa je potrebna individualna presoja o ugodnostih, ki so predpisane za dohodke študentov.

5.1 Uveljavljanje ugodnosti nerezidentov, ki dosegajo dohodke v Sloveniji

Nerezidenti imajo za uveljavljanje ugodnosti, ki jim jih daje mednarodna pogodba za dohodke, obdavčene na viru v Sloveniji, dve možnosti:

znižanje ali oprostitev plačila davka – če je dohodek po mednarodni pogodbi obdavčen z nižjo stopnjo oz. je oproščen davka v Sloveniji. Prejemnik dohodka nerezident mora plačniku davka (slovenskemu izplačevalcu) v skladu s 260. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 predložiti zahtevek, preden je dohodek izplačan. Plačnik davka lahko izplača dohodek in obračuna davek po nižji stopnji ali od dohodka ne izračuna in ne odtegne davka, šele ko prejme od davčnega organa potrjen zahtevek,
vračilo preveč plačanega davka – če je plačnik davka (slovenski izplačevalec) ne glede na ugodnosti, ki jih določa mednarodna pogodba, obračunal davek po višjih stopnjah, lahko prejemnik dohodka nerezident v skladu s 262. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 zahteva vračilo davka neposredno sam pri FURS. Če je bil davek obračunan od dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, se prejemniku dohodka vrne celoten znesek plačanega davka.

Prejemnik dohodka, ki je nerezident, in želi izkoristiti ugodnosti po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja (tj. oprostitev plačila akontacije dohodnine), mora tako plačniku davka (izplačevalcu dohodka) predložiti izpolnjen Zahtevek za oprostitev davka od dohodka, ki ga študenti dosegajo v Republiki Sloveniji, na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 4). še preden je dohodek izplačan. Plačnik davka predloži izpolnjeni zahtevek pristojnemu davčnemu organu, od izplačanega dohodka pa ne izračuna in ne odtegne davka, ko od davčnega organa prejme potrjeni zahtevek. Če je bil davek od dohodka kljub oprostitvi, navedeni v mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja obračunan, prejemnik dohodka vloži pri davčnem organu Zahtevek za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka (KIDO 12), na podlagi katerega se mu davek vrne. Za vsako izplačilo dohodka je treba predložiti nov zahtevek.

Sestavni del obrazca zahtevka KIDO 4 oziroma KIDO 12 je tudi potrdilo, da je prejemnik dohodka rezident druge države pogodbenice, na zahtevo davčnega organa pa je treba predložiti tudi druga dokazila, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za oprostitev davka v Sloveniji. Potrdilo o rezidentstvu izda pristojni organ države rezidentstva prejemnika dohodka.

Če mednarodna pogodba, sklenjena z državo, katere rezident je tuj študent, določa, da ima študent, učenec ali pripravnik glede nagrad, štipendij in prejemkov iz zaposlitve med svojim izobraževanjem ali usposabljanjem pravico do enakih davčnih oprostitev, olajšav ali znižanj davkov, kot jih imajo rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku, se upoštevajo določbe Zakona o dohodnini – ZDoh-2 glede upoštevanja posebne olajšave iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2.

V skladu s tretjim odstavkom 113. člena ZDoh-2 se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela, za leto 2026 v znesku 3.886,35 evrov[5]. Navedena olajšava se, če je tako določeno v mednarodni pogodbi, prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let (npr. tujemu študentu), če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa. Upoštevati pa je treba tudi dvanajsti odstavek 127. člena ZDoh-2, v skladu s katerim se akontacija dohodnine od dohodka rezidenta, ki glede starosti in statusa izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2, za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela, ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 evrov.

Tuji študent (ali dijak), nerezident Slovenije, s čigar državo rezidentstva je Republika Slovenija sklenila mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki vsebuje določbo glede oprostitve davka v Sloveniji, ima možnost uveljavljanja oprostitve že pred izplačilom dohodka in ne šele preko postopka vračila že plačanega davčnega odtegljaja. V ta namen mora tuji študent izpolniti zahtevek KIDO 4, ki mu obvezno priloži potrdilo o rezidentstvu druge države pogodbenice, potrdilo o šolanju oziroma statusu študenta ali dijaka in specifikacijo posameznih izplačil, če je več izplačil na določen dan, ter ga pred izplačilom dohodka posredovati pooblaščeni organizaciji (t. i. študentskemu servisu), ki je plačnik davka.

Plačnik davka nato zahtevek posreduje na FURS (določba 260. člena ZDavP-2). V primeru, da je s strani FURS izdana odločba o oprostitvi davka (tj. odobrena ugodnost pred izplačilom dohodka), plačnik davka ob izplačilu dohodka ne odtegne in plača davka (akontacije dohodnine).

Ob tem dodajamo, da je treba zahtevek KIDO 4 posredovati za vsako izplačilo posebej. Če je več izplačil na isti dan, se lahko ugodnost uveljavlja na enem zahtevku KIDO 4, vendar mora biti razvidno, da posamezno izplačilo ne presega 400 eurov. Šesti odstavek 260. člena ZDavP-2 sicer omogoča odobritev oprostitve plačila davka za daljše časovno obdobje. Ker pa je treba v primeru ugotavljanja upravičenosti do oprostitve davka od dohodkov tujih študentov (nerezidentov) v Sloveniji, prejetih preko pooblaščenih organizacij, ob vsakem izplačilu ugotavljati ali so še izpolnjeni pogoji za oprostitev davka (ugotavlja se skupna davčna osnova, ki ne sme presegati višine olajšave iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2), je potrebna odobritev (oprostitev) za vsako izplačilo posebej (in ne za daljše časovno obdobje).

Zahtevku KIDO 4 za izplačila v daljšem časovnem obdobju torej ni mogoče vnaprej ugoditi, saj je treba pri vsakem posameznem izplačilu posebej preveriti izpolnjevanje pogojev za oprostitev davka, in sicer da:

posamezno izplačilo ne presega 400 evrov (dvanajsti odstavek 127. člena ZDoh-2) in skupna davčna osnova ne presega višine olajšave iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2 (tj. vsota bruto izplačil zmanjšana za 10 % normirane stroške in prispevke ne sme presegati zneska 3.886,35 evrov v davčnem letu 2026).

V primeru, da je bil davek, kljub možnosti oprostitve po mednarodni pogodbi (KIDO 4 ni bil vložen pred izplačilom dohodka), odtegnjen in plačan, se lahko zahteva vračilo na podlagi zahtevka KIDO 12. Davčni organ v tem primeru odobri vračilo davka do skupne davčne osnove 3.886,35 evrov v davčnem letu 2026.

Primer:

Datum izplačila v letu 2026	Znesek dohodka (EUR)	Normirani stroški 10% (EUR)	Prispevki 15,5% (EUR)	Davčna osnova (EUR)	Znesek davčnega odtegljaja (EUR)	Znesek odobrene ugodnosti (EUR)
Januar	800,00	80,00	111,60	608,40	152,10	152,10
Marec	1.200,00	120,00	167,40	912,60	228,15	228,15
April	800,00	80,00	111,60	608,40	152,10	152,10
Julij	2.400,00	240,00	334,80	1.825,20*	456,30	439,24
Avgust	2.000,00	200,00	279,00	1.521,00	380,25	0
September	2.000,00	200,00	279,00	1.521,00	380,25	0
SKUPAJ						971,59

*Ko davčna osnova v davčnem letu 2026 doseže 3.886,35 EUR, odobritev nadaljnjih ugodnosti več ni možna.

Prejemnik dohodka (tuj študent ali dijak) v peti točki zahtevka KIDO 4 sicer navede podatke o bruto znesku dohodka, ki je predmet uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi (stolpec 1) ter skupnem bruto znesku dohodka, doseženega v tekočem letu (stolpec 3), davčni organ pa v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za oprostitev davka (na podlagi zahtevka KIDO 4) oziroma vračilo davka (na podlagi zahtevka KIDO 12), ugotavlja skupno davčno osnovo od dohodkov, ki jih je tuj študent (nerezident Slovenije) dosegel v Sloveniji preko pooblaščenih organizacij v tekočem (zadevnem) letu do vložitve zahtevka za oprostitev oziroma vračilo davka.

Akontacija dohodnine in dohodnina se namreč tako v primeru rezidentov kot tudi nerezidentov, izračuna in plača od davčne osnove, ki je v primeru dohodka iz drugega pogodbenega razmerja določena v četrtem oz. petem odstavku 41. člena ZDoh-2 kot vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec, ter za normirane ali dejanske stroške.

Olajšave se večinoma, konkretno tudi posebna olajšava iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2, upoštevajo tako, da se zavezancem prizna zmanjšanje davčne osnove od posameznega dohodka. Zato se tudi tujim študentom upošteva oprostitev davka, če je predpisana z mednarodno pogodbo, do skupne davčne osnove, ki ne sme presegati višine olajšave iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2.

5.2 Davčna obravnava študentov, rezidentov Slovenije, ki dosegajo dohodke v tujini

Uvodoma pojasnjujemo, da se »slovenski« študenti, ki odhajajo v tujino za daljši čas oz. za stalno (zaradi študija in/ali dela) in pretrgajo vse rezidenčne vezi s Slovenijo, štejejo za nerezidente Slovenije. Nerezidenti pa so zavezanci za plačilo dohodnine samo od dohodkov z virom v Sloveniji.Za pridobitev statusa nerezidenta morajo takšne osebe pri FURS vložiti vlogo za ugotavljanje rezidentskega statusa, kot je podrobneje pojasnjeno v točki 1 tega podrobnejšega opisa.

Če se študenti (kljub bivanju v tujini) štejejo za rezidente Slovenije[6] in prejemajo dohodke v drugi državi, lahko v primeru, ko mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčenja, sklenjena med Slovenijo in državo pogodbenico določa ugodnost za dohodke študentov (tj. oprostitev plačila davka od dohodkov za vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje v drugi državi oziroma oprostitev plačila davka za prejete nagrade, štipendije in dosežene prejemke iz zaposlitve v času izobraževanja v drugi državi), to ugodnost uveljavljajo pri pristojnem davčnem organu druge države pogodbenice s predložitvijo potrdila o davčnem rezidentstvu Slovenije. Na navedeni organ se je treba obrniti tudi glede morebitnih obveznosti v zvezi s prejetimi dohodki (npr. zaradi pridobitve tuje identifikacijske številke za davčne namene, izpolnitve davčnih obveznosti).

Kljub ugodnosti iz mednarodne pogodbe, ki študentom, rezidentom ene države pogodbenice, omogoča oprostitev obdavčitve v drugi državi pogodbenici za štipendije[7] in dohodke iz zaposlitve, ki jih dosežejo v tej drugi državi, se takšni dohodki obdavčijo v državi rezidentstva prejemnika dohodka (če so ti dohodki obdavčljivi v skladu z nacionalno davčno zakonodajo države rezidentstva študenta).

Navedeno pomeni, da so dolžni študenti, rezidenti Slovenije, katerih dohodki so bili na podlagi določb mednarodne pogodbe oproščeni plačila davka v drugi državi pogodbenici, takšne dohodke, če so le-ti obdavčljivi na podlagi določb Zakona o dohodnini – ZDoh-2, napovedati pri davčnemu organu v Sloveniji. Ker v tem primeru ne prihaja do dvojne obdavčitve istega dohodka, se dohodnina v Sloveniji odmeri brez upoštevanja metode za odpravo dvojne obdavčitve.

Če študenti, rezidenti Slovenije, v drugi državi pogodbenici niso upravičeni do oprostitve plačila davka od prejetih dohodkov (ker npr. mednarodna pogodba ne določa ugodnosti), pomeni, da so ti dohodki obdavčeni tako v državi vira (gostujoča država), kot v državi rezidentstva (Slovenija).

Ker je v tem primeru dana pravica do obdavčitve istega dohodka obema državama pogodbenicama, se dohodnina v Sloveniji odmeri z upoštevanjem ustrezne metode za odpravo dvojne obdavčitve, ki je določena s posamezno mednarodno pogodbo. V vseh mednarodnih pogodbah, ki se uporabljajo v letu 2026, je predpisana metoda navadnega odbitka[8], zgolj v mednarodni pogodbi s Švedsko, ki se uporablja do 31. 12. 2021 je določena metoda oprostitve s progresijo[9].

Podrobnejša pojasnila glede davčne obravnave dohodkov, ki jih študenti (rezidenti Slovenije) dosegajo v tujini (štipendije, dohodki iz naslova opravljanja plačane prakse) najdete v podrobnejšem opisu Davčna obravnava štipendij, ki je objavljen na spletni strani FURS.

6.0 KONCESIJSKA IN DODATNA KONCESIJSKA DAJATEV ZA ŠTUDENTSKE SERVISE

Pojasnilo je objavljeno na spletnih straneh FURS.

[1] V 6. členu ZDoh-2 je naštetih več pogojev za pridobitev statusa rezidenta. Izpostavljeni so najpogostejši.

[2] Uveljavljanje ugodnosti nerezidentov po mednarodnih pogodbah s t. i. KIDO zahtevki je podrobneje opisano v točki 6.1.

[3] Olajšave za leto 2026 so določene v Pravilniku o določitvi usklajenih zneskov olajšav, enačbe za določitev olajšave in lestvice za odmero dohodnine za leto 2026 (PISRS). Posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, je do konca leta 2017 znašala 2.477,02 evrov, v letih 2018 in 2019 3.302,70 evrov, od leta 2020 do 2024 3.500,00 evrov, za leto 2025 pa znaša 3.682,00 evrov.

[4] V nekaterih mednarodnih pogodbah so dohodki študentov obravnavani v 19. ali 21. členu.

[5] Do konca leta 2017 je navedena olajšava znašala 2.477,02 evrov, v letih 2018 in 2019 3.302,70 evrov, od leta 2020 do 2024 3.500,00 evrov, za leto 2025 pa znaša 3.682,00 evrov.

[6] Kot izhaja iz prve točke tega podrobnejšega opisa, je posameznik rezident, če izpolnjuje vsaj en pogoj iz 6. člena ZDoh-2.

[7] Davčna obravnava štipendij v skladu z določbami ZDoh-2 je pojasnjena v točki 2.1.

[8] Davek v Sloveniji se zmanjša za znesek davka, plačanega v državi vira, ki je enak davku, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v drugi državi.

[9] Od 1. 1. 2022 se uporablja nova Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Švedsko o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom, s protokolom, ki je nadomestila Sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja.Bistvena novost v novi konvenciji je spremenjena metoda odprave dvojne obdavčitve, in sicer je v 22. členu nove konvencije določena metoda navadnega odbitka. Stara konvencija, ki se je uporabljala do vključno 31. 12. 2021, za odpravo dvojnega obdavčenja določa metodo oprostitve s progresijo, v skladu s katero se pri odmeri (akontacije) dohodnine za leto 2021 (in predhodna leta) dohodki, ki jih slovenski rezidenti dosegajo na Švedskem in se v skladu s staro konvencijo lahko obdavčijo na Švedskem, izvzamejo iz obdavčitve v Sloveniji, upoštevajo pa se pri določitvi davka od (morebitnega) drugega dohodka davčnega zavezanca.

VIR:Furs.si/16.3.2026

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.