Tveganja za nezgode pri delu ter preventivni ukrepi
8 točk v skladu s Pravilnikom o stalnem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu
POMEMBNO: Nezgode pri delu je še vedno preveč!
»V letu 2021 je bil najpogostejši vzrok smrtnih nezgod padec z višine, in sicer v 4 primerih. Delavci so se smrtno poškodovali zaradi padca s strehe objekta, padca z odra višine 6,3 m in padca z vrha lestve višine 3 m, ko je delavec želel sestopiti na betonsko ploščo ter zaradi padca s strehe na 1,5 m nižji nivo druge strehe. V 2 primerih je bil vzrok smrti prometna nezgoda in v 2 primerih porušitev objekta, ko je enega delavca zasulo, drugega pa je stisnila ruševina v izkopu. Ugotavljamo, da se vsako leto ponavljajo isti najpogostejši vzroki za nastanek nezgod pri delu. Tako je bila, če ne upoštevamo COVID-19, v letu 2021 glavni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje ali lažje poškodovani, izguba nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva in podobno), in to v kar 30,6 % primerov. Tudi v inšpekcijskih nadzorih inšpektorji ugotavljajo, da zaposleni podcenjujejo nevarnosti, ki jih povzroča delovna oprema in odstranjujejo varovala, posegajo v nevarna območja delovne opreme in podobno.«
Vir: Poročilo IRSD 2021
Po podatkih ZZZS v Sloveniji dnevno izostane od dela zaradi bolezni ali poškodb skoraj 40.000 ljudi, nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela pa znašajo okoli 450 milijonov EUR na leto. Ob upoštevanju, da stroški nezgod in bolezni na delovnem mestu v državah EU okvirno znašajo 3 % bruto družbenega proizvoda, to v Sloveniji znese okoli 1.650 EUR na zaposlenega na leto oziroma eno povprečno slovensko plačo.
Delodajalec je, v skladu z ZVZD-1, dolžan poskrbeti za varnost in zdravje delavcev!
Pomembno je, da delodajalec z vidika varnosti in zdravja naredi vse, da do nezgod pri delu ne pride. Ukrepati mora preventivno (še posebej se je to pokazalo v času od pričetka epidemije), pravilno in pravočasno, saj le tako lahko v primeru nezgode dokazuje, da do nezgode pri delu ni prišlo po njegovi krivdi. Koristno je poznati in odpraviti najpogostejše napake, ki jih delodajalci v praksi naredijo že pred nezgodo.
Posebej za vas organiziramo praktičen seminar.
Komu je seminar tveganja za nezgode pri delu ter preventivni ukrepi namenjen?
Direktorjem, odgovornim osebam za varnost in zdravje pri delu, strokovnim delavcem, pooblaščencem za varnost in zdravje pri delu, kadrovikom in vsem, ki se zavedate odgovornosti in pomena varnega in zdravega dela.
Koristi
Priprava in hramba evidenc ter izpolnitev dokumentacije
- Jasna navodila in primeri iz prakse, kako izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu.
- Pojasnila za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nevarnosti pri delu, obveščanje in usposabljanje delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
- Ustrezna, pravilna in pravočasna priprava in hramba evidenc ter izpolnitev dokumentacije, s katero boste kot delodajalci dokazali, da ste naredili vse in da do nezgode ni prišlo zaradi vaše krivde;
- Strokovni odgovori na vaša konkretna vprašanja.
Primeri iz prakse
- S pomočjo primerov iz prakse boste prepoznali najpogostejše napake in pravočasno ukrepali;
Strokovni odgovori
- Prejeli boste strokovne odgovore na vaša konkretna vprašanja.
Vsebina
9.00–10.30 – Odgovornost delodajalca v sistemu varnosti in zdravja pri delu
- Zagotavljanje varnega in zdravega dela – delodajalčeva zakonodajna dolžnost
- Vloga strokovnega delavca za varnost in zdravje za zmanjšanje tveganj za nastanek nezgod pri delu
- Usposabljanje in motiviranje delavcev za varno delo
- Upoštevanje varnostnih predpisov in navodil za varno delo
- Zahteve in nadzor za uporabo osebne varovalne opreme
- Dokumentiranje izvedenih ukrepov za zmanjšanje nezgod
- Organigram odgovornih oseb za varnost in zdravje pri delu
10.30–11.15 – Metode za iskanje vzrokov nezgod pri delu
- Predstavitev metode 5 x ZAKAJ (prihaja do nezgod pri delu)
- Praktični primeri iskanja vzrokov nezgod pri delu
- Ukrepi za zmanjšanje tveganja nastanka nezgod pri delu
11.15–11.45 – odmor
11.45–12.45 – Finančne posledice nezgod pri delu – regresni zahtevki
- Regresni zahtevki, kot končna posledica nezgod pri delu
- Pravne podlage za regresne zahtevke
- Naraščajoč trend uspešno zaključenih regresnih, odškodninskih in tudi kazenskih zahtevkov vas kot delodajalca sili k vzpostavitvi in izvajanju ukrepov, ustreznemu sistemu pooblastil in odgovornosti ter zavarovanju dokazov
- Predstavitev pravnih podlag za izstavitev regresnih zahtevkov: ZZZZ, ZDR, ZVZD-1, ZPIZ-1, ZPIZ-2.
- Predstavitev najpogostejših napak (storjenih pred nastankom nezgode), ki so jih delodajalci storili v postopkih z namenom preventivnega ukrepanja
- Kaj narediti, da bo vsa dokumentacija izpolnjena pravočasno in pravilno ter bo služila kot dokaz, kaj je delodajalec naredil, da bi preprečil nezgodo pri delu
12.45–13.30 – Primeri iz prakse
- Predstavitev najpogostejših napak, ki so v praksi storjene pred nastankom nezgod pri delu
- Odgovori na vprašanja.
Mnenja udeležencev:
Zanimiv način predavanja, lahko poslušljiv in prikazan na primerih, za lažje razumevanje.
Jana Grum Žekar, Dinos d.o.o.
Še posebej sem bila zadovoljna z načinom komuniciranja predavatelja na primerih, lažje razumevanje.
Katarina Lubej, UKC Maribor
Še posebej sem bil zadovoljen z vsebino predavanj in primeri predavatelja.
Jernej Forstner, SIJ Ravne Systems
Temeljita predstavitev problematike in primeri iz prakse.
Bojan Gregorič, Atlantic Droga Kolinska d.o.o.
Tema je podana Jasno, preprosto in zanimivo. Prvi seminar na to temo, kjer sem prejela konkretne odgovore.
Lea Žibret, BENI TEHING d.o.o.
Preverite še ostala izobraževanja iz – Varnost in zdravje pri delu. Pomagali vam bodo razjasniti številne dileme iz prakse.
