Uvod
Državna revizijska komisija (v nadaljevanju: »DKOM«) je v odločitvi št. 018-125/2025-10 z dne 4. 12. 2025 med drugim obravnavala pomembno vprašanje uporabe omejitve iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN v položaju, ko naročnik po odločitvi DKOM ponovi postopek oddaje javnega naročila, vlagatelj pa ponovno izpodbija razpisno dokumentacijo. Ključno je bilo, ali lahko isti vlagatelj, ki je v prejšnjem postopku zoper razpisno dokumentacijo že vložil zahtevek za revizijo in bil delno uspešen, v ponovljenem postopku ponovno uveljavlja kršitve, ki so mu bile znane že ob vložitvi prvega zahtevka.
Omejitve pravnega varstva po 16. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)[1]
Prvi odstavek 16. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj, če je v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno, v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem ali ponovljenem postopku oddaje javnega ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.[2]
Za obstoj omejitve zahtevka za revizijo po prvem odstavku 16. člena ZPVPJN morajo biti po mnenju DKOM hkrati izpolnjene naslednje predpostavke:
- vlagatelj je pred tem že vložil zahtevek,
- o (prvem) zahtevku je že bilo odločeno,
- naročnik postopek oddaje javnega naročila ponavlja,
- zahtevek je vložen zoper isto fazo postopka oddaje javnega naročila,
- vlagatelj v pozneje vloženem zahtevku navaja iste kršitve ali druge kršitve, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka.
Med strankama ni bilo sporno, da je vlagatelj v predhodnem postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, o katerem je tudi že bilo odločeno.[3] Ključno je bilo torej vprašanje, ali se postopek oddaje javnega naročila, ki ga naročnik ponovi po razveljavitvi, šteje za “ponovljen postopek” v smislu ZPVPJN, ter ali so v ponovljenem postopku res podane okoliščine, ki utemeljujejo uporabo pravila o omejitvi pravnega varstva.
Ponovljeni postopek
DKOM je poudarila, da pojma »ponovljen postopek« v smislu predpostavke za obstoj omejitve zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN ne gre razlagati na način, da bi moral biti nov (kasnejši) postopek oddaje javnega naročila v popolnosti enak (identičen) prehodnemu, neuspešno zaključenemu postopku. Takšna razlaga bi v praksi popolnoma izvotlila namen konkretne zakonske določbe, saj si dva postopka oddaje javnega naročila, ki si sledita, nista in niti ne moreta biti popolnoma enaka. Vsak nov (kasnejši) postopek oddaje javnega naročila se že zato, ker je kasnejši, razlikuje od predhodnega npr. vsaj v rokih (za postavljanje vprašanj, za odgovore, ogled, oddajo in prejem ponudb itn.). Do razlike med predhodnim in kasnejšim postopkom oddaje javnega naročila lahko npr. pride zaradi objave odgovora na vprašanje (s katerim naročnik npr. odpravi nejasnost v razpisni dokumentaciji) ali dodatnega pojasnila. Nenazadnje se vsak postopek, ki ga naročnik izvaja zaradi (v postopku pravnega varstva) razveljavljenega predhodnega postopka, razlikuje (mora razlikovati) v delu, v zvezi s katerim je bila ugotovljena naročnikova kršitev in je bil razveljavljen.
Cilj in s tem bistvo vsakega postopka oddaje javnega naročila je izbor ponudnika (izvajalca), ki bo za naročnika najugodneje izvedel naročeno storitev ali gradnjo ali dobavil naročeno blago. Zato je pri presoji ali gre postopek oddaje javnega naročila šteti za ponovljen ali ne, ključno ali je predmet javnega naročila v novem postopku oddaje javnega naročila (ostal) v bistvenem enak predmetu naročila iz predhodnega postopka.
Odločilno merilo pri presoji, ali gre za ponovljen postopek, je torej po presoji DKOM dejanska istovetnost predmeta javnega naročila. DKOM je v predmetnem postopku ugotovila, da je naročnik po prvi odločitvi razpisno dokumentacijo popravil le v delu, kjer mu je DKOM naložila odpravo kršitev, celoten preostali del pa je ostal nespremenjen. Objava ponovljenega postopka je jasno izkazovala, da naročnik ponovno vodi isti postopek z istim predmetom, zato je šlo za ponovljen postopek v smislu 16. člena ZPVPJN.
V nadaljevanju je DKOM presojala, ali vlagatelj v ponovljenem postopku uveljavlja kršitve, ki so mu bile znane že v prvem postopku in bi jih moral uveljaviti takrat. Ugotovila je, da vlagatelj ponovno izpodbija vsebino projektnih pogojev in tehnične dokumentacije, ki se v ponovljenem postopku sploh ni spremenila, zato gre za kršitve, ki so mu bile objektivno znane že prej. V tem delu je naročnik pravilno uporabil omejitev iz 16. člena ZPVPJN in zahtevek v tem delu zavrgel.
Odločitev predstavlja pomemben prispevek k razlagi 16. člena ZPVPJN. Vzpostavlja jasno pravilo, da vlagatelj ne sme zadrževati posameznih navedb o domnevnih kršitvah za kasnejše faze ali ponovljene postopke. Namen omejitve je preprečiti špekulativna ravnanja, ki bi naročniku onemogočala učinkovito izvedbo postopka oddaje javnega naročila, in hkrati zagotoviti pravno varnost. DKOM ob tem ugotavlja, da odločitev ne posega v pravico do učinkovitega pravnega varstva, saj lahko ponudniki tudi v ponovljenih postopkih uveljavljajo vse nove ali spremenjene kršitve, ne pa tistih, ki so jim bile znane že prej.
Sklepno
Obravnavana odločitev tako utrjuje standard, po katerem je treba vse znane kršitve iz iste faze postopka uveljaviti že v prvem zahtevku za revizijo. V nasprotnem primeru ponudnik tvega, da bo njegov zahtevek v ponovljenem postopku zavržen kot nedopusten. Hkrati odločitev poudarja, da je treba pojem ponovljenega postopka razlagati funkcionalno in ciljno, z vidika istovetnosti predmeta javnega naročila.
[1] Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17, 72/19 in 83/25 – ZOUL.
[2] »Če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem ali ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ali v primeru, ko naročnik nadaljuje ta postopek z novim postopkom na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljnjem besedilu: ZJN-3), točke b) prvega odstavka 42. člena ZJN-3 ali 1. in 2. točke prvega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I in 52/16), ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.
[3] V konkretni zadevi je naročnik upoštevajoč odločitev DKOM, razpisno dokumentacijo popravil v delu, kjer je DKOM v prejšnjem postopku vlagatelju ugodila, v preostalem delu pa je ponovil postopek oddaje predmetnega javnega naročila, ne da bi karkoli spreminjal.
