Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)

S 1. 1. 2022 smo začeli uporabljati novelo ZJN-3 B, ki je med drugim prinesla nove mejne vrednosti. Tako morajo naročniki pri oddaji javnih naročil uporabljati ZJN-3B1, če njihova ocenjena

Za razliko od 21. člena ZJN-3, ki nam pove, kdaj mora naročnik uporabiti ZJN-3 oz. kdaj mora javno naročilo izvesti po enem od postopkov, ki jih določa ZJN-3 v 39.

Kdaj »ime proizvajalca, oznaka blaga oz. blagovna znamka« ne predstavlja poslovne skrivnosti v smislu 39. in 40. člena ZGD V praksi ni sporno, da mora ponudnik, ki ni izbran, da

Naročila, ki jih subvencionirajo ali sofinancirajo naročniki Namen 23. člena ZJN-3 je, da v določenih primerih zaveže k uporabi ZJN-3 tudi subjekte, ki sicer nimajo statusa naročnika na splošnem področju,

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil Ocenjena vrednost naročila je tisti znesek, za katerega naročnik, na podlagi izvedene analize trga, ocenjuje, da ga bo moral plačati za naročeno blago,

Mešana javna naročila O mešanem javnem naročilu govorimo, kadar naročilo vsebuje več različnih vrst predmetov (blago, storitve, gradnje, socialne in posebne storitve) oz. kadar vsebuje elemente, za katere veljajo različne

Izjeme, za katere se Zakon o javnem naročanju ne uporablja Nekatera naročila so, čeprav sicer izpolnjujejo vse zakonske znake, ki opredeljujejo javno naročilo, izvzeta iz dometa uporabe formalnih pravil ZJN-3.

Dejavnosti na infrastrukturnem področju, ki so neposredno izpostavljene konkurenci Subjekti, ki so naročniki (9. člen ZJN-3) in opravljajo katero izmed dejavnosti iz 13. do 19. člena ZJN-3, morajo za nabavo

Načela javnega naročanja Tudi nov Zakon o javnem naročanju temelji na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije