Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)

S 1. 1. 2022 smo začeli uporabljati novelo ZJN-3 B, ki je med drugim prinesla nove mejne vrednosti. Tako morajo naročniki pri oddaji javnih naročil uporabljati ZJN-3B1, če njihova ocenjena

Za razliko od 21. člena ZJN-3, ki nam pove, kdaj mora naročnik uporabiti ZJN-3 oz. kdaj mora javno naročilo izvesti po enem od postopkov, ki jih določa ZJN-3 v 39.

Kdaj »ime proizvajalca, oznaka blaga oz. blagovna znamka« ne predstavlja poslovne skrivnosti v smislu 39. in 40. člena ZGD V praksi ni sporno, da mora ponudnik, ki ni izbran, da

Izjeme, za katere se Zakon o javnem naročanju ne uporablja Nekatera naročila so, čeprav sicer izpolnjujejo vse zakonske znake, ki opredeljujejo javno naročilo, izvzeta iz dometa uporabe formalnih pravil ZJN-3.

Dejavnosti na infrastrukturnem področju, ki so neposredno izpostavljene konkurenci Subjekti, ki so naročniki (9. člen ZJN-3) in opravljajo katero izmed dejavnosti iz 13. do 19. člena ZJN-3, morajo za nabavo

Načela javnega naročanja Tudi nov Zakon o javnem naročanju temelji na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pridržana javna naročila Zaposlitev in poklic prispevata k vključevanju v družbo in sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vse. V tem okviru so lahko invalidska podjetja zelo pomembna.

Januarja 2014 so bile v Evropskem parlamentu sprejete tri evropske (reformne) direktive s področja javnega naročanja in koncesij, in sicer Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju (v nadaljevanju: Direktiva 2014/24/EU), Direktiva

Skupno javno naročanje Subjekti, ki so naročniki, so dolžni izvajati javno naročanje za nabavo blaga, storitev in gradenj, ki ne predstavljajo izjeme. Vendar ZJN-3 naročnikom ne nalaga, da morajo za