16.3.2023: Evropska komisija je predlagala akt o neto ničelni industriji

Evropska komisija je danes predlagala akt o neto ničelni industriji, s katerim namerava povečati obseg proizvodnje čistih tehnologij v EU in zagotoviti, da bo Unija dobro opremljena za prehod na čisto energijo. Pobudo je kot del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora napovedala predsednica Komisije Ursula von der Leyen.

Akt bo okrepil odpornost in konkurenčnost proizvodnje neto ničelnih tehnologij v EU ter povečal varnost in trajnostnost našega energetskega sistema. Ustvaril bo boljše pogoje za vzpostavljanje neto ničelnih projektov v Evropi in privabljanje naložb, pri čemer je cilj, da se splošna zmogljivost Unije za proizvodnjo strateških neto ničelnih tehnologij do leta 2030 približa vsaj 40 % njenih potreb po uvajanju takih tehnologij ali doseže ta delež. To bo pospešilo napredek pri doseganju podnebnih in energetskih ciljev EU za leto 2030 ter prehodu na podnebno nevtralnost, obenem pa povečalo konkurenčnost industrije EU, ustvarilo kakovostna delovna mesta in podprlo prizadevanja EU za energetsko neodvisnost.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala: „Potrebujemo regulativno okolje, ki nam bo omogočilo hitro pospešitev prehoda na čisto energijo. Prav to je namen akta o neto ničelni industriji. Z njim bomo ustvarili najboljše pogoje za sektorje, ki so ključni za dosego neto ničelnega cilja do leta 2050, tj. tehnologije, kot so vetrne turbine, toplotne črpalke, sončni paneli, obnovljivi vodik in shranjevanje CO₂. Povpraševanje v Evropi in po svetu narašča, zato zdaj ukrepamo, da bi lahko temu povpraševanju v večji meri zadostili z evropsko ponudbo.“

Z aktom o neto ničelni industriji v kombinaciji s predlogom evropskega akta o kritičnih surovinah in reformo zasnove trga električne energije se vzpostavlja jasen evropski okvir za zmanjšanje odvisnosti EU od visoko koncentriranega uvoza. Novi akt, v katerem se upoštevajo spoznanja, pridobljena med pandemijo COVID-19 in energetsko krizo, ki jo je povzročila ruska invazija na Ukrajino, bo pomagal povečati odpornost evropskih dobavnih verig čiste energije.

Predlagana zakonodaja obravnava tehnologije, ki bodo znatno prispevale k razogljičenju. Med njimi so sončne fotovoltaične in sončne toplotne tehnologije, vetrne elektrarne na kopnem in obnovljivi viri energije na morju, baterije in shranjevanje, toplotne črpalke in geotermalna energija, elektrolizatorji in gorivne celice, bioplin/biometan, zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika, pa tudi omrežne tehnologije, tehnologije trajnostnih alternativnih goriv, napredne tehnologije za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla, majhni modularni reaktorji in povezana najboljša goriva v svojem razredu. Strateške neto ničelne tehnologije, navedene v Prilogi k Uredbi, bodo deležne posebne podpore, zanje pa bo veljal prag vsaj 40-odstotne domače proizvodnje.

Ključni ukrepi za spodbujanje naložb v proizvodnjo neto ničelnih tehnologij

Akt o neto ničelni industriji temelji na naslednjih stebrih:

Vzpostavitev omogočitvenih pogojev: akt bo izboljšal pogoje za naložbe v neto ničelne tehnologije z večjo kakovostjo informacij, manjšim upravnim bremenom pri vzpostavljanju projektov in poenostavljenimi postopki izdajanja dovoljenj. V aktu je predlagano, da se da prednost neto ničelnim strateškim projektom, ki se štejejo za bistvene pri krepitvi odpornosti in konkurenčnosti industrije EU, vključno z lokacijami za varno shranjevanje zajetih emisij CO₂. Za take projekte bodo na voljo pospešeno izdajanje dovoljenj in poenostavljeni postopki.
Pospešitev zajemanja CO₂: v aktu je določen cilj EU, da se do leta 2030 na strateških lokacijah za shranjevanje CO₂ v Uniji doseže letna zmogljivost vbrizga v višini 50 milijonov ton, k čemur naj bi sorazmerno prispevali proizvajalci nafte in plina v EU. Tako bo odpravljena velika ovira za razvoj zajemanja in shranjevanja CO₂ kot ekonomsko vzdržne podnebne rešitve, zlasti za energijsko intenzivne sektorje, v katerih je težko doseči zmanjšanje emisij.
Olajšanje dostopa do trgov: da bi se povečala diverzifikacija ponudbe neto ničelnih tehnologij, akt od javnih organov pri javnih naročilih ali dražbah teh tehnologij zahteva upoštevanje meril glede trajnostnosti in odpornosti.
Krepitev spretnosti: akt uvaja nove ukrepe za zagotovitev usposobljene delovne sile v podporo proizvodnji neto ničelnih tehnologij v EU. Med drugim predvideva vzpostavitev akademij za neto ničelne industrije, ki jih bo podpirala in nad katerimi bo imela pregled evropska platforma za neto ničelno industrijo. Te akademije bodo prispevale h kakovostnim delovnim mestom v teh bistvenih sektorjih.
Spodbujanje inovacij: akt državam članicam omogoča vzpostavitev regulativnih peskovnikov za preskušanje inovativnih neto ničelnih tehnologij in spodbujanje inovacij pod prožnimi regulativnimi pogoji.
Evropska platforma za neto ničelno industrijo bo Komisiji in državam članicam v pomoč pri usklajevanju ukrepov in izmenjavi informacij, tudi v zvezi z neto ničelnimi industrijskimi partnerstvi. Komisija in države članice si bodo tudi skupaj prizadevale, da bi zagotovile razpoložljivost podatkov za spremljanje napredka pri doseganju ciljev akta o neto ničelni industriji. Evropska platforma za neto ničelno industrijo bo podprla naložbe z opredeljevanjem finančnih potreb, ozkih grl in najboljših praks za projekte po vsej EU. Poleg tega bo krepila stike v evropskih neto ničelnih sektorjih, pri čemer se bo opirala zlasti na obstoječa industrijska zavezništva.

Da bi dodatno podprla uvajanje obnovljivega vodika v EU in uvoz iz mednarodnih partneric, Komisija danes predstavlja tudi svoje zamisli glede zasnove in funkcij evropske vodikove banke. To je jasen znak, da je Evropa prostor za proizvodnjo vodika.

Kot je bilo napovedano v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora, se bodo jeseni 2023 v okviru sklada za inovacije začele prve pilotne dražbe za proizvodnjo obnovljivega vodika. Izbranim projektom bo dodeljena subvencija v obliki fiksne premije na kilogram proizvedenega vodika za največ deset let delovanja. To bo povečalo bankabilnost projektov in znižalo skupne stroške kapitala. Proizvodnjo vodika v Evropi bo olajšala tudi možnost dražbenega sistema EU, da državam članicam ponuja „dražbe kot storitev“. Komisija nadalje preučuje, kako oblikovati mednarodno razsežnost evropske vodikove banke, da bi se spodbudil uvoz obnovljivega vodika. Vodikova banka naj bi bila v celoti operativna še pred koncem leta.

Naslednji koraki

O predlagani uredbi morata zdaj razpravljati in se o njej dogovoriti Evropski parlament in Svet Evropske unije, preden se lahko sprejme in začne veljati.

Ozadje

V evropskem zelenem dogovoru, ki ga je Komisija predstavila 11. decembra 2019, je določen cilj, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Zaveza EU glede podnebne nevtralnosti in vmesni cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 sta pravno zavezujoča v skladu z evropskimi podnebnimi pravili.

Zakonodajni sveženj za uresničitev evropskega zelenega dogovora zagotavlja načrt, ki evropsko gospodarstvo odločno usmerja k doseganju teh podnebnih ciljev, načrt REPowerEU pa pospešuje odmik od uvoženih ruskih fosilnih goriv. Ta besedila skupaj z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo določajo okvir za preoblikovanje industrije EU za neto ničelno dobo.

1. februarja je bil predstavljen industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, katerega namen je okrepiti neto ničelno industrijo in zagotoviti pravočasno uresničitev ciljev evropskega zelenega dogovora. V njem je navedeno, kako bo EU okrepila svojo konkurenčno prednost z naložbami v čisto tehnologijo in še naprej vodila prizadevanja za podnebno nevtralnost. Načrt je odgovor na poziv Evropskega sveta Komisiji, naj pripravi predloge za uporabo vseh ustreznih nacionalnih orodij in orodij EU ter izboljšanje okvirnih pogojev za naložbe, da bi zaščitili odpornost in konkurenčnost EU. Namen njegovega prvega stebra je ustvariti predvidljivo in poenostavljeno regulativno okolje za neto ničelne emisije. V ta namen Komisija poleg akta o neto ničelni industriji predstavlja tudi evropski akt o kritičnih surovinah, s katerim želi zagotoviti trajnostno in konkurenčno vrednostno verigo kritičnih surovin v Evropi, predlagala pa je tudi reformo zasnove trga električne energije, s katero bo potrošnikom omogočila, da izkoristijo nizke stroške proizvodnje energije iz obnovljivih virov.