Vprašanje:
V našem podjetju uvažamo določene surovine iz tujine. Ob tem plačujemo embalažnino za embalažo, v kateri so te surovine dobavljene. Zanima me, ali je dovoljeno ločeno zbrane frakcije te embalaže prodati kot odpadek ali sekundarno surovino podjetjem, ki se ukvarjajo z njihovo nadaljnjo obdelavo?
Odgovor:
Surovine, ki jih dobavljate iz tujine kot zadnji uporabnik embaliranega blaga zaradi končne uporabe izpraznite iz embalaže. Nastane vam odpadna embalaža. V skladu z Uredbo o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list RS, št. 54/21, 208/21, 44/22 – ZVO-2 in 120/22) je odpadna embalaža kakršna koli embalaža ali kakršen koli embalažni material, ki je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, razen ostankov embalažnih materialov iz proizvodnje embalaže.
Načeloma je prodaja dovoljena, vendar morate upoštevane določene pogoje. Za embalažo v kateri uvažate surovine v okviru proizvajalčeve razširjene odgovornosti plačujete embalažnino. Ko ta embalaža postane odpadna embalaža, postanete povzročitelj odpadne embalaže.
V skladu s 24. členom Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22, 113/23 in 13/25) mora izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotoviti njihovo obdelavo, tako da jih:
1. obdela sam,
2. odda zbiralcu ali
3. odda izvajalcu obdelave.
Izvirni povzročitelj odpadkov ali zbiralec lahko nenevarne odpadke proda trgovcu, če ta zanj zagotovi njihovo obdelavo tako, da jih proda izvajalcu obdelave. Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov lahko zagotovi njihovo obdelavo tudi tako, da jih pošlje v obdelavo v drugo državo članico EU ali tretjo državo v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.
Ločeno zbrane frakcije embalaže (npr. karton, plastika, kovine) lahko prodate kot odpadek ali prodate kot sekundarno surovino pod določenimi pogoji.
Pogoji, če želite ločeno zbrane frakcije embalaže prodati kot odpadek :
1. Ustrezno ločeno zbiranje (embalaža mora biti pravilno ločena po materialih in dovolj čista (da je primerna za nadaljnjo predelavo).
2. Prevzemnik mora biti pooblaščen (odpadek lahko prodate samo podjetju, ki ima ustrezno dovoljenje za zbiranje ali obdelavo odpadkov)
3. Vodenje evidenc (obvezno morate voditi evidence o nastajanju in ravnanju z odpadki, od prevzemnika dobiti evidenčne liste (če je to zahtevano) in letno poročati (IS-Odpadki)
4. Pazite na pogodbo z družbo za ravnanje z embalažo (Če imate pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), potem ste lahko dolžni vso embalažo oddati njim ali imate omejitve glede samostojne prodaje. V tem primeru preverite pogodbo (pogosto je dovoljeno obdržati komercialno vredne frakcije, ni pa vedno tako).
Embalažo bi lahko prodali kot sekundarno surovino šele, ko ji preneha status odpadka (t.i. “end-of-waste”). Do takrat jo pravno gledano prodajate kot odpadek. Embalaža postane sekundarna surovina, ko so izpolnjeni vsi pogoji hkrati:
1. Material je ustrezno predelan (Ne zadostuje samo ločeno zbiranje, biti mora sortiran, očiščen, po potrebi tudi mehansko obdelan (stisnjen, zmlet ipd.), tako da je neposredno uporaben v proizvodnji. Za to je potrebno okoljevarstveno dovoljenje.
2. Obstaja dejanski trg (za material mora obstajati povpraševanje, kupec ga uporablja kot vhodno surovino (ne kot odpadek za nadaljnjo obdelavo)
3. Izpolnjuje tehnične zahteve (material mora imeti ustrezno kakovost in ustrezati standardom industrije)
4. Ne predstavlja tveganja za okolje ali zdravje (ne sme biti nevaren, ne sme vsebovati ostankov nevarnih snovi ali biti onesnažen)
Torej, v skladu z 8. členom Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22, 113/23 in 13/25) odpadkom preneha status odpadka po končanju recikliranja ali drugačne predelave in če so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja varstvo okolja, ter merila na podlagi teh pogojev, pri čemer se v primeru, ko merila niso določena s posebnim predpisom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, ali na podlagi izvedbenega predpisa Evropske unije, določijo za vsak primer predelave odpadkov v predelano snov ali predmet posebej. Pogoj, da za predelano snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje, se dokazuje s pogodbo, pismom o nameri, naročilom, računom ali drugim dokazilom o uporabi predelane snovi ali predmeta, razen ko predelovalec odpadkov predelano snov ali predmet uporabi sam.
Odpadne embalaže ne moremo šteti kot ostanek proizvodnje, ki je lahko stranski proizvod in ne odpadek, saj ne nastane v proizvodnem procesu. Ostanek proizvodnje je namreč snov ali predmet, ki nastane pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta je stranski proizvod in ne odpadek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. nadaljnja uporaba tega ostanka proizvodnje je zagotovljena in ne le mogoča;
2. ta ostanek proizvodnje se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov;
3. ta ostanek proizvodnje se proizvaja kot sestavni del proizvodnega procesa in
4. ta ostanek proizvodnje izpolnjuje zahteve, določene za njegovo uporabo s predpisi, ki urejajo proizvode, kemikalije, varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, nadaljnja uporaba tega ostanka proizvodnje pa ne bo škodljivo vplivala na okolje in zdravje ljudi.
Torej, ločeno zbrane frakcije embalaže, ki nastane v vašem podjetju po uvozu surovin iz tujine je dovoljeno prodati kot odpadek. Prodate jo lahko trgovcem z odpadki, ki po 52. členu Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22, 113/23 in 13/25) lahko kupujejo in prodajajo samo nenevarne odpadke. Kot sekundarno surovino bi jo lahko prodali šele po predelavi, za kar bi potrebovali okoljevarstveno dovoljenje.