Evropski svet je 5. marca 2026 dokončno potrdil uredbo, ki določa nov vmesni podnebni cilj Evropske unije za leto 2040. Gre za dopolnitev evropskega podnebnega zakona, ki poleg cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 uvaja tudi nov korak na poti razogljičenja. Ključni cilj je zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za 90 % do leta 2040 glede na leto 1990.
Za države članice, industrijo in energetski sektor to pomeni nadaljnje zaostrovanje podnebne politike ter pripravo novih zakonodajnih in investicijskih ukrepov po letu 2030.
Nov vmesni cilj: 90 % manj emisij do leta 2040
Nova uredba dopolnjuje evropski podnebni zakon (Uredbo (EU) 2021/1119) in določa zavezujoč vmesni cilj za leto 2040.
Po novem mora EU do leta 2040 doseči:
- 90-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov glede na ravni iz leta 1990,
- ravnotežje med emisijami in odvzemi ogljika kot korak proti podnebni nevtralnosti do leta 2050.
Pri tem uredba poudarja, da mora večina zmanjšanja emisij izhajati iz dejanskega zmanjšanja emisij v EU, del cilja pa se lahko doseže tudi z odvzemi ogljika.
Večja vloga odvzemov ogljika in novih tehnologij
Uredba predvideva večjo vlogo:
- naravnih ponorov ogljika (gozdovi, tla),
- tehnoloških rešitev za zajemanje in shranjevanje CO₂,
- industrijskih rešitev za trajne odvzeme ogljika.
Evropska komisija namerava v prihodnjih reformah sistema EU ETS vključiti tudi trajnejše oblike odvzema ogljika, ki bi pomagale izravnati emisije v sektorjih, kjer jih je težko popolnoma odpraviti.
Kaj to pomeni za industrijo in energetski sistem?
Nova uredba poudarja, da mora podnebna politika EU hkrati:
- okrepiti konkurenčnost evropske industrije,
- spodbujati razogljičenje energetsko intenzivnih sektorjev,
- pospešiti razvoj čistih tehnologij in nizkoogljičnih virov energije.
Pri tem je pomembno tudi:
- zmanjševanje odvisnosti od uvoza energije in surovin,
- razvoj novih energetskih tehnologij,
- podpora inovacijam in industrijskim investicijam.
EU poudarja tudi potrebo po pravičnem prehodu, zlasti za regije, sektorje in gospodinjstva, ki jih bo razogljičenje najbolj prizadelo.
Spremembe v podnebni zakonodaji po letu 2030
Uredba določa, da bo Evropska komisija v prihodnjih letih pregledala obstoječo podnebno zakonodajo, da bo ta omogočila doseganje cilja za leto 2040.
Med drugim se pričakuje:
- prilagoditev sistema EU ETS,
- nova pravila za odvzeme ogljika,
- dodatni ukrepi za industrijo, promet in energetiko.
Predvideno je tudi redno spremljanje napredka. Komisija bo izvajanje ciljev ocenjevala vsaki dve leti in po potrebi predlagala dodatne ukrepe.
Kaj pomeni cilj 2040 za države članice?
Za države članice novi cilj pomeni predvsem:
- pripravo strožjih nacionalnih podnebnih politik po letu 2030,
- večje investicije v obnovljive vire energije, energijsko učinkovitost in nizkoogljične tehnologije,
- okrepljene ukrepe za zmanjšanje emisij v industriji, prometu in stavbah.
Hkrati uredba poudarja, da je treba pri prehodu upoštevati različne nacionalne okoliščine držav članic ter zagotoviti solidarnost in pravično porazdelitev bremen.
Zaključek
EU utrjuje pot do podnebne nevtralnosti z novim vmesnim ciljem. Zmanjšanje emisij za 90 % do leta 2040 bo zahtevalo obsežne spremembe v energetiki, industriji, prometu in rabi zemljišč, hkrati pa odpira tudi nove investicijske in tehnološke priložnosti za evropsko gospodarstvo.
Vir: Evropski svet